Čas je, da slovensko himno začnemo redno predvajati na nacionalni RTV in v javnih šolah

Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, na redko kateri hiši vidimo plapolati slovensko zastavo. Kakšen je nasploh odnos Slovencev do državnih simbolov? 

Pred časom smo pripravili prispevek o odnosu do himne, saj je New York Times  problematiziral dolgoletno ameriško tradicijo predvajanja himne po radiu in televiziji, kot zaključek nočnega programa. Namreč po njihovem mnenju gre za eno navečjih “kulturnih generacijskih razlik v ZDA” – čas, ko se je himno še splošno predvajalo in ko se je ne več.

V anketi smo vas spraševali glede vašega mnenja o Zdravljici kot slovenski himni, primernih priložnostih za izvajanja in morebitnih spremembah, ki bi jih želeli uvesti pri slovenskih himni.

Danes praznujemo Dan Rudolfa Maistra. Na ta dan je Rudolf Maister leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. pic.twitter.com/dVz98QVrfd

— Boštjan Lesjak 🇸🇮 (@lesjakb) November 23, 2019

Zdravljica ja, ampak ne povsod

V skupnem smo prejeli 208 odgovorov bralcev Domovine in velika večina se je strinjala s tem, da je Zdravljica primerna pesem za himno (78,16%). Preko trinajst odstotkov vas je imelo svoje predloge.

Skoraj izključno je bil predlog pesem Naprej zastave Slave, ki je bivša slovenska narodna himna in trenutna himna Slovenske vojske. Napisal jo je Simon Jenko, uglasbil pa Davorin Jenko leta 1860. Druga predloga pa so bili Moja domovina (Lojze Mav), Slovenec sem (Gustav Ipavec) in Slovenija (Avseniki). 

Ob tem smo vas spraševali o tem, ali ob predvajanju himne pojete. Več kot 30 odstotkov vas je odgovorilo, da ob himni ne pojete.

Kje himno predvajati?

Povprašali smo vas tudi o tem kje vse naj se himno predvaja in kje se absolutno himne naj ne bi predvajalo. Poudarili ste, da je pomembno, da se himna predvaja čimvečkrat in ob vsaki primerni priložnosti, od podelitev diplom, šolskih srečanj, tabornikov, skavtov do lokalnih in državnih proslav. Eden izmed odgovorov, ki povzema večinski odnos: "Ob začetku proslav, ob postrojitvi vojske, pri skavtih, tabornikih... Povsod, kjer se hoče poudariti pripadnost domovini. "

Večina vas je izpostavila, da je pomembno, da se himno predvaja brez omejitev, dokler gre za spoštljiv odnos in ne gre za satiro. Dobra tretjina pa vas je mnenja, da himne ne bi smeli predvajati "ob nacističnih, fašističnih in komunističnih zborovanji in proslavah". V nekaj odgovorih pa ste napisali, da se himne ne bi smelo predvajati ob cerkvenih praznikih.

Zdravljica ja, ampak drugačna

Najbolj deljena pa so bila mnenja o tem, ali bi morali Zdravljico predvajati v obliki kot je, ali spreminjati način izvajanja.

V anketi smo prejeli 43 predlogov sprememb, ki so bili predvsem usmerjeni v podporo izvajanja še več kitic himne. Glavna kritika izvajanja zgolj 7. kitice Zdravljice je bila ta, da je kitica celo internacionalna in ne spodbuja domoljublja, niti ne govori neposredno o Sloveniji in Slovencih.

Pojavil se je celo en zanimiv predlog, kjer bi definirali različne namene za različne kitice: "Sicer je celotna pesem malo predolga, ampak načeloma sem za, da je celotna pesem uradna himna, izvaja pa se samo določene kitice. Ali celo odvisno od okoliščin katero kitico. To bi bilo najbolj primerno. Recimo ob vojaških dogodkih 3 kitico, ob lepotnih tekmovanjih in na dan žena ter materinski dan 5 kitico. Na šolskih proslavah 6. kitico. Pred slavnostnimi večerjami 8. kitico. Etc. Na ta način bi bila tudi himna bolj v kontekstu in bi se večkrat predvajala."

Večinski konkretni predlog, ki ste ga predlagali je bilo izvajanje 2. in 7. kitice. Spremembe himne v trenutnem političnem ozračju so zelo malo verjetne. Kot je bilo zapisano v enem izmed odgovorov: "Narod trenutno ni v stanju kar koli spreminjati, a bi si Slovenec in ta dezela zaslužila omembo Boga v himni."

Kaj pa državni simboli v šolah?

Pred časom smo vas spraševali tudi, kako gledate na državne simbole v slovenskem šolstvu. Kar 90 odstotkov sodelujočih vas državno simboliko v slovenskem javnem šolstvu pogreša. 85 % vas meni, da bi v učilnicah slovenskih vrtcev in šol morala viseti slovenski grb in/ali zastava.

70 % bi slovensko himno v šolah želeli slišati ob državnih praznikih, 60 % pa tudi ob vseh šolskih proslavah. Polovica vas meni, da bi bila nujna tudi za prvi šolski dan.

Obenem se vas tri četrtine strinja z uvedbo državljanske vzgoje v šole, saj vas več kot 90 odstotkov meni, da slovenske šole mladim ne privzgajajo dovolj domoljubnih vrednot.

Državno zastavo ob državnih praznikih obeša dve tretjini sodelujočih v naši anketi.

Rezultate ankete o državnih simbolih v šolah bomo, tudi po segmentu ideološke/politične pripadnosti, v kratkem predstavili v posebnem članku.



[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]