Bruseljski župan: Vse naše mošeje so pod nadzorom salafistov
Embed from Getty Images
Beljgijska prestolnica ima težave s skrajnim islamom, je dejal bruseljski župan Yvan Mayeur v intervjuju za časopis De Morgen v sredo, ko je minilo eno leto od terorističnih napadov na letališču Zaventem in postaji podzemne železnice Maalbeek.
»Vsi vemo, da so vse mošeje v Bruslju v rokah salafistov,« je o radikalni obliki islama dejal župan.
»To moramo spremeniti. Potrebujemo nove mošeje, ki sledijo našim demokratičnim načelom in so nadzorovane s strani vlade.
Kljub tem izjavam pa je župan, zanikal, da je njegovo mesto prestolnica džihadizma, čeprav so varnostne oblasti prav v Bruslju našle nekatere osumljene, da nosijo odgovornost za pariške in bruseljske teroristične napade, ki so živeli ali delovali iz belgijske prestolnice.
»Džihadizem v Belgiji je vzniknil v Antwerpnu in se nato razširil na Vilvoorde, Molenbeek in sever Bruslja,« je še povedal Mayeur in dodal: »Terorizem je problem, ki zadeva Evropo kot celoto. Ne pozabite, kaj se je zgodilo v Parizu, Nici, Berlinu. Če bi bil to le problem Bruslja, potem bi bil že rešen.«
Prvi mož bruseljske prestolnice je dejal, naj se ljudje ne bojijo le radikaliziranih mladih, ampak ekstremizma na splošno. »Živimo v svetu, v katerem je ekstremizma vedno več. Ljudje kot je Donald Trump, Marine Le Pen in Vladimir Putin so prav tako skrajneži.«
Zaupno poročilo o protiterorističnih ukrepih je prejšnji teden razkrilo, da je policija v bruseljskem okrožju Molenbeek odkrila 51 organizacij, ki jih sumijo povezanosti s terorizmom, belgijski notranji minister Jan Jambon pa je obljubil, da bo okrožje Molenbeek »očistil«.
Po policijskih pregledih od vrat do vrat med četrtino vseh prebivalcev okrožja in po pregledu več kot 8.600 hiš in 22,668 prebivalcev, je znano, da je še enkrat toliko organizacij povezanih s kaznivimi dejanji, policija pa je sestavila seznam 72 posameznikov, ki jih je potrebno zaradi njihovi terorističnih povezav spremljati. Izmed njih jih je trenutno 26 v Siriji in 46 v Belgiji, od živečih v Belgiji pa jih je 20 v zaporu, 26 pa jih glede na poročilo policija nadzoruje.
Župan mesta pa opozarja, da se Bruselj še vedno sooča s pomanjkanjem policistov za dodatne zaščitne ukrepe, ki pomagajo varovati evropsko prestolnico, ljudi na demonstracijah, velikih prireditvah in večjih (javnih) zgradbah.
Beljgijska prestolnica ima težave s skrajnim islamom, je dejal bruseljski župan Yvan Mayeur v intervjuju za časopis De Morgen v sredo, ko je minilo eno leto od terorističnih napadov na letališču Zaventem in postaji podzemne železnice Maalbeek.
»Vsi vemo, da so vse mošeje v Bruslju v rokah salafistov,« je o radikalni obliki islama dejal župan.
»To moramo spremeniti. Potrebujemo nove mošeje, ki sledijo našim demokratičnim načelom in so nadzorovane s strani vlade.
Kljub tem izjavam pa je župan, zanikal, da je njegovo mesto prestolnica džihadizma, čeprav so varnostne oblasti prav v Bruslju našle nekatere osumljene, da nosijo odgovornost za pariške in bruseljske teroristične napade, ki so živeli ali delovali iz belgijske prestolnice.
»Džihadizem v Belgiji je vzniknil v Antwerpnu in se nato razširil na Vilvoorde, Molenbeek in sever Bruslja,« je še povedal Mayeur in dodal: »Terorizem je problem, ki zadeva Evropo kot celoto. Ne pozabite, kaj se je zgodilo v Parizu, Nici, Berlinu. Če bi bil to le problem Bruslja, potem bi bil že rešen.«
Prvi mož bruseljske prestolnice je dejal, naj se ljudje ne bojijo le radikaliziranih mladih, ampak ekstremizma na splošno. »Živimo v svetu, v katerem je ekstremizma vedno več. Ljudje kot je Donald Trump, Marine Le Pen in Vladimir Putin so prav tako skrajneži.«
Zaupno poročilo o protiterorističnih ukrepih je prejšnji teden razkrilo, da je policija v bruseljskem okrožju Molenbeek odkrila 51 organizacij, ki jih sumijo povezanosti s terorizmom, belgijski notranji minister Jan Jambon pa je obljubil, da bo okrožje Molenbeek »očistil«.
Po policijskih pregledih od vrat do vrat med četrtino vseh prebivalcev okrožja in po pregledu več kot 8.600 hiš in 22,668 prebivalcev, je znano, da je še enkrat toliko organizacij povezanih s kaznivimi dejanji, policija pa je sestavila seznam 72 posameznikov, ki jih je potrebno zaradi njihovi terorističnih povezav spremljati. Izmed njih jih je trenutno 26 v Siriji in 46 v Belgiji, od živečih v Belgiji pa jih je 20 v zaporu, 26 pa jih glede na poročilo policija nadzoruje.
Župan mesta pa opozarja, da se Bruselj še vedno sooča s pomanjkanjem policistov za dodatne zaščitne ukrepe, ki pomagajo varovati evropsko prestolnico, ljudi na demonstracijah, velikih prireditvah in večjih (javnih) zgradbah.
Salafizem je reformistično gibanje ene izmed doktrin skrajnega islamizma. Salafiti (arab. "pobožni predniki") zagovarjajo dobesedno branje Korana in vrnitev k praksam preroka Mohameda ter menijo, da so muslimani zašli s prave poti, islam pa skušajo uveljavljati od spodaj navzgor skozi lokalno islamizacijo z enakimi načeli o tem, kaj je prav in kaj ne po vsem svetu ter brisanjem kulturnih razlik.
Sodobni salafisti želijo uveljaviti "čisti, izvirni in pristni" islam. Glavna financerja teh gibanj sta Savdska Arabija in Katar, ki sicer veljata za ideološki središči skrajnega islama in islamskega terorizma.
Sodobni salafisti želijo uveljaviti "čisti, izvirni in pristni" islam. Glavna financerja teh gibanj sta Savdska Arabija in Katar, ki sicer veljata za ideološki središči skrajnega islama in islamskega terorizma.
Salafizem v Sloveniji
Sedež salafizma v naši državi so Jesenice, kjer deluje društvo Resica-Haq. Na njihovi spletni strani, ki je sedaj umaknjena, so pred časom razmišljali o možnostih uvedbe šeriata v Sloveniji.
Slovenija se je s salafizmom srečala še, ko so avstrijski mediji pisali o salafističnem srečanju v Dolu pri Ljubljani. Takrat smo se o tej tematiki pogovarjali s strokovnjakinjo, dr. Ljubico Jelušič.
https://www.domovina.je/dr-ljubica-jelusic-islamski-ekstremizem-je-v-sloveniji-nevarno-prisoten/
Sedež salafizma v naši državi so Jesenice, kjer deluje društvo Resica-Haq. Na njihovi spletni strani, ki je sedaj umaknjena, so pred časom razmišljali o možnostih uvedbe šeriata v Sloveniji.
Slovenija se je s salafizmom srečala še, ko so avstrijski mediji pisali o salafističnem srečanju v Dolu pri Ljubljani. Takrat smo se o tej tematiki pogovarjali s strokovnjakinjo, dr. Ljubico Jelušič.
https://www.domovina.je/dr-ljubica-jelusic-islamski-ekstremizem-je-v-sloveniji-nevarno-prisoten/
Zadnje objave
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
16. 4. 2026 ob 12:06
Sveta Bernardka Lurška – vidkinja
16. 4. 2026 ob 7:00
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
APR
16
Predavanje: »Varni na spletu«
19:00 - 20:30
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.