Bruseljski župan: Vse naše mošeje so pod nadzorom salafistov
Embed from Getty Images
Beljgijska prestolnica ima težave s skrajnim islamom, je dejal bruseljski župan Yvan Mayeur v intervjuju za časopis De Morgen v sredo, ko je minilo eno leto od terorističnih napadov na letališču Zaventem in postaji podzemne železnice Maalbeek.
»Vsi vemo, da so vse mošeje v Bruslju v rokah salafistov,« je o radikalni obliki islama dejal župan.
»To moramo spremeniti. Potrebujemo nove mošeje, ki sledijo našim demokratičnim načelom in so nadzorovane s strani vlade.
Kljub tem izjavam pa je župan, zanikal, da je njegovo mesto prestolnica džihadizma, čeprav so varnostne oblasti prav v Bruslju našle nekatere osumljene, da nosijo odgovornost za pariške in bruseljske teroristične napade, ki so živeli ali delovali iz belgijske prestolnice.
»Džihadizem v Belgiji je vzniknil v Antwerpnu in se nato razširil na Vilvoorde, Molenbeek in sever Bruslja,« je še povedal Mayeur in dodal: »Terorizem je problem, ki zadeva Evropo kot celoto. Ne pozabite, kaj se je zgodilo v Parizu, Nici, Berlinu. Če bi bil to le problem Bruslja, potem bi bil že rešen.«
Prvi mož bruseljske prestolnice je dejal, naj se ljudje ne bojijo le radikaliziranih mladih, ampak ekstremizma na splošno. »Živimo v svetu, v katerem je ekstremizma vedno več. Ljudje kot je Donald Trump, Marine Le Pen in Vladimir Putin so prav tako skrajneži.«
Zaupno poročilo o protiterorističnih ukrepih je prejšnji teden razkrilo, da je policija v bruseljskem okrožju Molenbeek odkrila 51 organizacij, ki jih sumijo povezanosti s terorizmom, belgijski notranji minister Jan Jambon pa je obljubil, da bo okrožje Molenbeek »očistil«.
Po policijskih pregledih od vrat do vrat med četrtino vseh prebivalcev okrožja in po pregledu več kot 8.600 hiš in 22,668 prebivalcev, je znano, da je še enkrat toliko organizacij povezanih s kaznivimi dejanji, policija pa je sestavila seznam 72 posameznikov, ki jih je potrebno zaradi njihovi terorističnih povezav spremljati. Izmed njih jih je trenutno 26 v Siriji in 46 v Belgiji, od živečih v Belgiji pa jih je 20 v zaporu, 26 pa jih glede na poročilo policija nadzoruje.
Župan mesta pa opozarja, da se Bruselj še vedno sooča s pomanjkanjem policistov za dodatne zaščitne ukrepe, ki pomagajo varovati evropsko prestolnico, ljudi na demonstracijah, velikih prireditvah in večjih (javnih) zgradbah.
Beljgijska prestolnica ima težave s skrajnim islamom, je dejal bruseljski župan Yvan Mayeur v intervjuju za časopis De Morgen v sredo, ko je minilo eno leto od terorističnih napadov na letališču Zaventem in postaji podzemne železnice Maalbeek.
»Vsi vemo, da so vse mošeje v Bruslju v rokah salafistov,« je o radikalni obliki islama dejal župan.
»To moramo spremeniti. Potrebujemo nove mošeje, ki sledijo našim demokratičnim načelom in so nadzorovane s strani vlade.
Kljub tem izjavam pa je župan, zanikal, da je njegovo mesto prestolnica džihadizma, čeprav so varnostne oblasti prav v Bruslju našle nekatere osumljene, da nosijo odgovornost za pariške in bruseljske teroristične napade, ki so živeli ali delovali iz belgijske prestolnice.
»Džihadizem v Belgiji je vzniknil v Antwerpnu in se nato razširil na Vilvoorde, Molenbeek in sever Bruslja,« je še povedal Mayeur in dodal: »Terorizem je problem, ki zadeva Evropo kot celoto. Ne pozabite, kaj se je zgodilo v Parizu, Nici, Berlinu. Če bi bil to le problem Bruslja, potem bi bil že rešen.«
Prvi mož bruseljske prestolnice je dejal, naj se ljudje ne bojijo le radikaliziranih mladih, ampak ekstremizma na splošno. »Živimo v svetu, v katerem je ekstremizma vedno več. Ljudje kot je Donald Trump, Marine Le Pen in Vladimir Putin so prav tako skrajneži.«
Zaupno poročilo o protiterorističnih ukrepih je prejšnji teden razkrilo, da je policija v bruseljskem okrožju Molenbeek odkrila 51 organizacij, ki jih sumijo povezanosti s terorizmom, belgijski notranji minister Jan Jambon pa je obljubil, da bo okrožje Molenbeek »očistil«.
Po policijskih pregledih od vrat do vrat med četrtino vseh prebivalcev okrožja in po pregledu več kot 8.600 hiš in 22,668 prebivalcev, je znano, da je še enkrat toliko organizacij povezanih s kaznivimi dejanji, policija pa je sestavila seznam 72 posameznikov, ki jih je potrebno zaradi njihovi terorističnih povezav spremljati. Izmed njih jih je trenutno 26 v Siriji in 46 v Belgiji, od živečih v Belgiji pa jih je 20 v zaporu, 26 pa jih glede na poročilo policija nadzoruje.
Župan mesta pa opozarja, da se Bruselj še vedno sooča s pomanjkanjem policistov za dodatne zaščitne ukrepe, ki pomagajo varovati evropsko prestolnico, ljudi na demonstracijah, velikih prireditvah in večjih (javnih) zgradbah.
Salafizem je reformistično gibanje ene izmed doktrin skrajnega islamizma. Salafiti (arab. "pobožni predniki") zagovarjajo dobesedno branje Korana in vrnitev k praksam preroka Mohameda ter menijo, da so muslimani zašli s prave poti, islam pa skušajo uveljavljati od spodaj navzgor skozi lokalno islamizacijo z enakimi načeli o tem, kaj je prav in kaj ne po vsem svetu ter brisanjem kulturnih razlik.
Sodobni salafisti želijo uveljaviti "čisti, izvirni in pristni" islam. Glavna financerja teh gibanj sta Savdska Arabija in Katar, ki sicer veljata za ideološki središči skrajnega islama in islamskega terorizma.
Sodobni salafisti želijo uveljaviti "čisti, izvirni in pristni" islam. Glavna financerja teh gibanj sta Savdska Arabija in Katar, ki sicer veljata za ideološki središči skrajnega islama in islamskega terorizma.
Salafizem v Sloveniji
Sedež salafizma v naši državi so Jesenice, kjer deluje društvo Resica-Haq. Na njihovi spletni strani, ki je sedaj umaknjena, so pred časom razmišljali o možnostih uvedbe šeriata v Sloveniji.
Slovenija se je s salafizmom srečala še, ko so avstrijski mediji pisali o salafističnem srečanju v Dolu pri Ljubljani. Takrat smo se o tej tematiki pogovarjali s strokovnjakinjo, dr. Ljubico Jelušič.
https://www.domovina.je/dr-ljubica-jelusic-islamski-ekstremizem-je-v-sloveniji-nevarno-prisoten/
Sedež salafizma v naši državi so Jesenice, kjer deluje društvo Resica-Haq. Na njihovi spletni strani, ki je sedaj umaknjena, so pred časom razmišljali o možnostih uvedbe šeriata v Sloveniji.
Slovenija se je s salafizmom srečala še, ko so avstrijski mediji pisali o salafističnem srečanju v Dolu pri Ljubljani. Takrat smo se o tej tematiki pogovarjali s strokovnjakinjo, dr. Ljubico Jelušič.
https://www.domovina.je/dr-ljubica-jelusic-islamski-ekstremizem-je-v-sloveniji-nevarno-prisoten/
Zadnje objave
Opozarjajo, da se lahko poslabša dostopnost zdravstvenih storitev
2. 6. 2026 ob 18:49
Je Janković povozil voljo ljudi in pravni red?
2. 6. 2026 ob 15:50
Bencin in dizel danes občutno cenejša
2. 6. 2026 ob 10:19
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.