Branko Cestnik: Odgovor Brščiču glede papeževe "krive vere"
Branko Cestnik je na svojem blogu objavil odgovor na kolumno Bernarda Brščiča iz Reporterja, v kateri ekonomist kritizira papeža Frančiška.
Cestnik izpostavlja posamezne teze, s katerimi se ne strinja. Na začetku pa poudarja, da je vesel, da enkrat vidi podpisano kritiko, saj je anonimnih preveč.
Brščič izpostavlja, da se je papež zopet izkazal za "rdečega papeža", ko je molil za dušo Fidela Castra. Cestnik odgovarja, da ne gre za papežev filo-komunizem, ampak za osnovno antropologijo in teologijo duhovništva. "Molitev za rajne ni opravičevanje njihovih grehov, pač pa je prošnja, da bi ti grehi ne bili ovira za njihovo zveličanje."
Brščič v slabšalnem smislu piše, da je papež postal ikona novega svetovnega reda. Cestnik pa mu na to odgovarja, da je desničarski kapital hudo zaskrbljen, ker papež ni pokleknil pred neoliberalizmom, njegove težave pa so pravzaprav težave s pobožanstvenim kapitalom, ki to opozicijo od zadaj bodri.
O papeževem dokumentu, v katerem ta napada tržno gospodarstvo, je Brščič dobil občutek, da dokument prihaja iz Caracasa ali Havane ne pa iz Vatikana. Cestnik pa mu odgovarja, da papež ni politolog ali ekonomist ampak na tržno gospodarstvo gleda kot duhovni voditelj. In njegova drža je v tem primeru še najbolj podobna drži jeznega preroka. Gotovo je dvoje: 1. butastega ateističnega socializma nam ne bo predpisal; 2. bolj, kot smo od papežev vajeni doslej, bo kritičen do kapitalizma.
Na svojem blogu se Cestnik komentira še nekatere druge Brščičeve trditve. V enem izmed njih ga med vrsticami celo obtoži rasizma.
Cestnik izpostavlja posamezne teze, s katerimi se ne strinja. Na začetku pa poudarja, da je vesel, da enkrat vidi podpisano kritiko, saj je anonimnih preveč.
Brščič izpostavlja, da se je papež zopet izkazal za "rdečega papeža", ko je molil za dušo Fidela Castra. Cestnik odgovarja, da ne gre za papežev filo-komunizem, ampak za osnovno antropologijo in teologijo duhovništva. "Molitev za rajne ni opravičevanje njihovih grehov, pač pa je prošnja, da bi ti grehi ne bili ovira za njihovo zveličanje."
Brščič v slabšalnem smislu piše, da je papež postal ikona novega svetovnega reda. Cestnik pa mu na to odgovarja, da je desničarski kapital hudo zaskrbljen, ker papež ni pokleknil pred neoliberalizmom, njegove težave pa so pravzaprav težave s pobožanstvenim kapitalom, ki to opozicijo od zadaj bodri.
O papeževem dokumentu, v katerem ta napada tržno gospodarstvo, je Brščič dobil občutek, da dokument prihaja iz Caracasa ali Havane ne pa iz Vatikana. Cestnik pa mu odgovarja, da papež ni politolog ali ekonomist ampak na tržno gospodarstvo gleda kot duhovni voditelj. In njegova drža je v tem primeru še najbolj podobna drži jeznega preroka. Gotovo je dvoje: 1. butastega ateističnega socializma nam ne bo predpisal; 2. bolj, kot smo od papežev vajeni doslej, bo kritičen do kapitalizma.
Na svojem blogu se Cestnik komentira še nekatere druge Brščičeve trditve. V enem izmed njih ga med vrsticami celo obtoži rasizma.
Povezani članki
Zadnje objave
Vaše delo – naša blaginja: nerodnost ali skrita iskrenost predsednice republike?
1. 5. 2026 ob 20:39
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Kitajsko izsiljevanje Evropske unije
1. 5. 2026 ob 17:27
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
1. 5. 2026 ob 9:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Kaj se gre predsednica?
30. 4. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.