Branko Cestnik: Odgovor Brščiču glede papeževe "krive vere"
Branko Cestnik je na svojem blogu objavil odgovor na kolumno Bernarda Brščiča iz Reporterja, v kateri ekonomist kritizira papeža Frančiška.
Cestnik izpostavlja posamezne teze, s katerimi se ne strinja. Na začetku pa poudarja, da je vesel, da enkrat vidi podpisano kritiko, saj je anonimnih preveč.
Brščič izpostavlja, da se je papež zopet izkazal za "rdečega papeža", ko je molil za dušo Fidela Castra. Cestnik odgovarja, da ne gre za papežev filo-komunizem, ampak za osnovno antropologijo in teologijo duhovništva. "Molitev za rajne ni opravičevanje njihovih grehov, pač pa je prošnja, da bi ti grehi ne bili ovira za njihovo zveličanje."
Brščič v slabšalnem smislu piše, da je papež postal ikona novega svetovnega reda. Cestnik pa mu na to odgovarja, da je desničarski kapital hudo zaskrbljen, ker papež ni pokleknil pred neoliberalizmom, njegove težave pa so pravzaprav težave s pobožanstvenim kapitalom, ki to opozicijo od zadaj bodri.
O papeževem dokumentu, v katerem ta napada tržno gospodarstvo, je Brščič dobil občutek, da dokument prihaja iz Caracasa ali Havane ne pa iz Vatikana. Cestnik pa mu odgovarja, da papež ni politolog ali ekonomist ampak na tržno gospodarstvo gleda kot duhovni voditelj. In njegova drža je v tem primeru še najbolj podobna drži jeznega preroka. Gotovo je dvoje: 1. butastega ateističnega socializma nam ne bo predpisal; 2. bolj, kot smo od papežev vajeni doslej, bo kritičen do kapitalizma.
Na svojem blogu se Cestnik komentira še nekatere druge Brščičeve trditve. V enem izmed njih ga med vrsticami celo obtoži rasizma.
Cestnik izpostavlja posamezne teze, s katerimi se ne strinja. Na začetku pa poudarja, da je vesel, da enkrat vidi podpisano kritiko, saj je anonimnih preveč.
Brščič izpostavlja, da se je papež zopet izkazal za "rdečega papeža", ko je molil za dušo Fidela Castra. Cestnik odgovarja, da ne gre za papežev filo-komunizem, ampak za osnovno antropologijo in teologijo duhovništva. "Molitev za rajne ni opravičevanje njihovih grehov, pač pa je prošnja, da bi ti grehi ne bili ovira za njihovo zveličanje."
Brščič v slabšalnem smislu piše, da je papež postal ikona novega svetovnega reda. Cestnik pa mu na to odgovarja, da je desničarski kapital hudo zaskrbljen, ker papež ni pokleknil pred neoliberalizmom, njegove težave pa so pravzaprav težave s pobožanstvenim kapitalom, ki to opozicijo od zadaj bodri.
O papeževem dokumentu, v katerem ta napada tržno gospodarstvo, je Brščič dobil občutek, da dokument prihaja iz Caracasa ali Havane ne pa iz Vatikana. Cestnik pa mu odgovarja, da papež ni politolog ali ekonomist ampak na tržno gospodarstvo gleda kot duhovni voditelj. In njegova drža je v tem primeru še najbolj podobna drži jeznega preroka. Gotovo je dvoje: 1. butastega ateističnega socializma nam ne bo predpisal; 2. bolj, kot smo od papežev vajeni doslej, bo kritičen do kapitalizma.
Na svojem blogu se Cestnik komentira še nekatere druge Brščičeve trditve. V enem izmed njih ga med vrsticami celo obtoži rasizma.
Povezani članki
Zadnje objave
Fran Saleški Finžgar je bil v bistvu gospod Hudournik
21. 6. 2026 ob 20:30
Franca Delčnjaka se ne da posnemati
21. 6. 2026 ob 12:00
Litija, starodavno rudarsko mesto
21. 6. 2026 ob 9:00
Antonio Gaudí: sto let po smrti arhitekta, ki je kamen spremenil v molitev
21. 6. 2026 ob 7:30
[Duhovna misel] Koga se moramo bati?
21. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Fran Saleški Finžgar je bil v bistvu gospod Hudournik
21. 6. 2026 ob 20:30
Franca Delčnjaka se ne da posnemati
21. 6. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.