Botanični vrt po več kot 200 letih obstoja resno ogrožen

POSLUŠAJ ČLANEK

Botanični vrt je zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena in kot spomenik oblikovane narave, a kot kaže tudi to ni dovolj, da bi ga obvarovali pred načrtovanimi gradbenimi posegi. Bo peticija pomagala? 

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani trepetajo. Po besedah vodje dr. Jožeta Bavcona je obstoj vrta ogrožen, saj naj bi na njegovo območje posegla železnica. Gre za drugi tir do Ivančne Gorice. Gradbena dela naj bi potekala v neposredni bližini starih dreves, ki so zelo občutljiva, zato bi bili po njegovih besedah ogrožene tudi raziskovalne grede, del zidu iz leta 1845 in upravna zgradba. »Tak poseg bi za botanični vrt predstavljal katastrofo,« poudarja.

Sicer pa bi bil to že drugi poseg železnice v Botanični vrt od leta 1974, med epidemijo pa so izgubili novo lokacijo pod Rožnikom. »Vse, kar je bilo obljubljeno s prvim posegom, da bo zaživel tudi novi vrt na Večni poti, se zdaj ne bo realiziralo,« so predstavniki botaničnega vrta zapisali v sporočilu. Po družbenih omrežjih je namreč že zaokrožila tudi peticija, ki jo je podpisalo preko 1500 ljudi.

Celoten botanični vrt meri dva hektara, če se bodo uresničili načrti, bi le še 1,7 hektara. A pri tem ne gre le za površino. Trasa železnice bi namreč odrezala vrt po celotni dolžini. »Vzeli bi nam zgornjo pot od čajnice do čebelnjaka, kjer večinoma rastejo drevesa. Porušili bi tudi staro upravno zgradbo, kjer je danes čajnica. Ostali bi brez dela, kjer so sredozemske rastline, japonske češnje, brez dela zidu …« našteva Bavcon in hkrati opozarja, da bi načrtovana proga posegla v območje enega najstarejših ginkov v Sloveniji, vrsto različnih jelk, genotip metasekvoje in japonske češnje, ki predstavljajo simbolično povezavo med starim in novim vrtom in rastejo že več kot 20 let. »Metasekvoja je po mnenju strokovnjakov za iglavce in profesorja na eni od ameriških univerz eden izmed prvih genotipov, ki so prišli v Evropo. Ko smo imeli svetovno združenje dendrologov v vrtu po covidu, se niso mogli načuditi, kako da imamo mi, po vseh znakih sodeč, enega izmed osnovnih genotipov,« o pomenu ohranitve teh vrst pojasnjuje vodja.

Medtem so gradnjo drugega tira za medije že potrdili tudi z direkcije za infrastrukturo. Povedali so, da so že lani začeli postopek priprave strokovnih podlag in državnega prostorskega načrta (DPN). Projekt je trenutno v fazi načrtovanja optimizacij proge in spremljajočih ureditev ter usklajevanja z nosilci urejanja prostora. Prav tako dodajajo, da je zaradi goste poselitve ljudi na tem območju Ljubljane načrtovanje železniške proge zelo zahtevno, ker se zavedajo pomena Botaničnega vrta, pa so v projekt vključili tudi arboristike. Jože Bacvon pa si medtem želi, da bi namesto takih posegov raje za zgled vzeli preostale dele Evrope, kjer stalno gradijo in širijo nove rastlinjake in vrtove.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike