Bogato javno financirani nevladniki, ki se bodo v imenu kršiteljev ukrepov pravdali z državo

Uredništvo

Vir zajema slike: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Sofinanciranje iz državne blagajne včasih pride prav tudi, ko je potrebno vzpostaviti infrastrukturo za ukrepanje proti državi, ki ti sredstva namenja. 

V "pravni mreži za varstvo demokracije", v katero so se povezali nevladne organizacije in nekateri odvetniki, nameravajo kršiteljem vladnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa pomagati sodno izpodbijati kazni, ki so si jih s svojim ravnanjem nakopali. 

Prepričani so namreč, da je šlo pri izrekanju kazni za kršenje ukrepov za "grobe zlorabe prava", ter da se oglobljenim povzroča velika krivica. Verjetno najbolj kaznovani državljan, ki mu bodo pomagali, je razvpiti neformalni organizator protestov Jaša Jenull. Ta si naj bi s svojim početjem nakopal že za okoli 7.000 evrov glob, za katere pa meni, da so neupravičene in protizakonite. 

Težav s stroški pravdanja nevladniki, združeni v pravni mreži, najbrž ne bodo imeli, saj so zgolj te štiri organizacije v zadnjih trinajstih letih skupaj prejele okoli 2,5 milijona evrov davkoplačevalskih sredstev. 

"Nesorazmerno visoke globe zaradi javnega udejstvovanja, kazenske in odškodninske tožbe z namenom ustrahovanja in omejevanja kritike, pritiski na medije in civilno družbo, grožnje in kaznovanje javnih uslužbencev, ki se odločijo spregovoriti, predstavljajo grobo zlorabo prava," so nevladniki opisali razloge za ustanovitev Pravne mreže za varstvo demokracije.

Kot napovedujejo, bodo "posameznikom ter organizacijam, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v postopkih, zagotavljali podporo pri uporabi pravnih sredstev za izpodbijanje postopkov in praks, ki so nezakoniti, protiustavni in nedemokratični."

Obenem od vrhovnega državnega tožilstva pričakujejo, da bo to vložilo zahtevo za "razveljavitev pravnomočnih odločb o prekrških, ki so bile izdane na podlagi neveljavnih predpisov." Gre za čas, za katerega je ustavno sodišče odločilo, da zaradi neobjave vsakotedenskega podaljševanje odlokov v Uradnem listu ti niso veljali, zato imajo po prepričanju aktivistov globe, kot so denimo tiste za nenošenje zaščitne maske, dvomljivo, oziroma vprašljivo pravno podlago.

V pravno mrežo so se vključili Pravno informacijski center nevladnih organizacij, Zavod za kulturo raznolikosti (OPEN), Danes je nov dan ‒ Inštitut za druga vprašanja (DJND) ter Amnesty international Slovenija. 

V Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij so v boju z državnimi organi in institucijami, ko gre za varovanje zakonitosti, že dodobra izkušeni. Že vse od začetka migrantske krize ga namreč bijejo s slovensko policijo na južni meji. Njihov boj za odprta vrata nezakonitim migracijam v Evropo je doživel vrhunec v letih 2016-2018, ko jih je ministrica za notranje zadeve v Cerarjevi vladi, Vesna Gjerkeš Žnidar javno obtožila, da "s svojimi ravnanji stopajo po robu zakonitega." Če bi ta rob prestopili, bi namreč lahko bili obtoženi tudi tihotapstva migrantov, kakor so si nekateri že tako ali tako razlagali njihovo asistenco Afganistancem, Pakistancem, Alžircem in ostalim, ki se skozi Slovenijo skušajo prebiti v razvitejše Zahodne države. Sami so na očitke odgovorili, da je njihovo delo popolnoma zakonito. "Migrantom in beguncem zagotavljamo to, kar jim pripada po evropski azilni zakonodaji, in informacije o pravicah, ki jih imajo po Ženevski konvenciji."

Ministrstvo za notranje zadeve je hkrati tudi njihov največji financer. Od njega so v zadnjih trinajstih letih prejeli dober milijon evrov davkoplačevalskih sredstev. Od tega 709 tisoč od začetka migrantske krize jeseni 2015 dalje. Denar dobivajo za razne projekte v zvezi s tujci, begunci in migranti, denimo za informiranje in pravno svetovanje tujcev na področju mednarodne zaščite, ter druge programe pomoči prosilcem za mednarodno zaščito, tujcem ter osebam z mednarodno zaščito.

Med večjimi plačniki javnih sredstev v proračun PIC najdemo še Okrožno sodišče v Ljubljani, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor ter Eko sklad, pa tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Druga vključena organizacija, Zavod za kulturo raznolikosti (OPEN), širi idejo antidiskriminacije, spoštovanja človekovih pravic in raznolikosti. "Izvajamo raziskovalne in promocijske projekte s področja človekovih pravic, kulture, socialne varnosti in ekonomskega sistema," pišejo na svoji spletni strani. Med plemenitimi cilji so "boj za človekove pravice, opozarjanje na krčenje socialne države, enak dostop do kulture po lastni izbiri ter boj proti sistemu, ki omogoča razcvet neoliberalnega kapitalizma."

Za svoje poslanstvo so do zdaj prejeli 121 tisoč davkoplačevalskih evrov, večinoma od Mestne občine Ljubljana in Zavoda za zaposlovanje.

Filip Dobranić - Muki na protestih proti izvolitvi desnosredinske vlade (vir zajema slike: Twitter)


Javnosti bolj znan, vsaj po nekaterih akterjih, je najbrž inštitut Danes je nov dan. Eden njegovih v javnosti najvidnejših predstavnikov je Filip Dobranić - Muki, ki se na Twitterju opisuje kot filozof, heker in sociolog kulture. Bil je eden nosilcev protestov proti desnosredinski vladi, še preden je bila ta v parlamentu sploh izvoljena. Pred sedežema SMC-ja in DeSUS-a smo ga videvali s transparentom v spodbudo poslancem teh dveh strank, da na tajnem glasovanju proti Janši kot mandatarju in vladi kot celoti.

En pomembnejših projektov organizacije Danes je nov dan je podpora in promocija tako imenovane "participativne demokracije". Občine spodbujajo k vzpostavitvi "participativnega proračuna", kjer ljudje sami neposredno odločajo o razporeditvi dela občinskega proračuna za projekte. Spletno platformo za to pa jim, kako prikladno, ponuja ravno inštitut Danes je nov dan. Seveda ne brezplačno, kar nakazujejo tudi prihodki iz nekaterih občin, ki so jih že uspeli prepričati v "najvišjo stopnjo demokracije". V zadnjih dveh letih je ta demokratični nadstandard občane štirih občin stal skupaj 32 tisoč evrov.

V Erarju pa še ni zabeleženega "darila", ki ga je Inštitutu Danes je nov dan Marjan Šarec podaril zadnji dan na oblasti, ko je 17 nevladnim organizacijam s podpisom pogodb namenil 107 tisočakov za projekte “spoštovanja in sprejemanja različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov” ter “medijske pismenosti”. Šarec tega najbrž ni storil v dobri veri, da bo UKOM pod desnosredinsko vlado storitve Mukija in kolegov tako nujno potreboval. In če je tako, se ni motil, saj je Ukom tem organizacijam kmalu predlagal odstop od pogodbe ter preusmeritev sredstev v reševanje COVID situacije. Kako se je razpletlo, bomo poročali v kratkem.

Zadnje obdobje je pozornost medijev in s tem javnosti pritegnil tudi spletni projekt Maršal Twito, na katerem v inštitutu Danes je nov dan sledijo, kolikokrat na dan tvitne predsednik vlade Janez Janša.

Amnesty international je mednarodna organizacija s področja zavzemanja za človekove pravice, katere dejavnosti kaj podrobneje najbrž ni potrebno izpostavljati. Njena slovenska izpostava  - Društvo Amnesty international Slovenije deluje tudi ob podpori javnih sredstev - od leta 2007 se jih je na njihov računa nateklo za slabega pol milijona, od česar pa je potrebno odšteti približno 210 tisočakov, kolikor jim je nakazala Finančna uprava od deležev dohodnine, ki jih tej organizaciji namenijo davkoplačevalci.

KOMENTAR: Uredništvo
Prepričani smo lahko, da bodo Jaša Jenull in prijatelji imeli najboljše mogoče pravno varstvo.
Večina zgoraj omenjenih organizacij najbrž ima svoj smisel in relevantno poslanstvo. Drugo je seveda, kot pri večini levičarskih nevladnih organizacij, ki jih izpostavljamo zadnje dni, vprašanje, ali sta ta njihov smisel in poslanstvo za slovensko družbo res pomembna toliko, kolikor so leve vlade vanje prekanalizirale davkoplačevalskih sredstev. Še posebej v kontekstu izpodbijanja, oziroma odrekanja veljave dela v skupno dobro Zavodu Iskreni, ki ga te dni po medijih vlačijo za vsoto, kakršna je v primerjavi s prejemki nevladnih organizacij levih nazorov bagatelna. Ampak načeloma se lahko strinjamo, da begunci, migranti ter navsezadnje tudi Jaša Jenull in prijatelji, prav tako potrebujejo pravno varstvo, pa čeprav jih ne bi mogli ravno prišteti med depriviligiran sloj slovenske družbe. Navsezadnje se jim je prekrškov in s tem glob ob njihovih "igricah" s policijo, ki smo jih lahko gledali zadnje mesece, nabralo precej. In jasno je, da jih raje ne bi plačali. In če obstaja pravna praznina mišje velikosti, da jim slednjega tudi ne bo treba, smo lahko, glede na zaledje, ki ga imajo, prepričani, da iz njihovega žepa ne bo šel niti evro. Ironija pri tem je, da so pripadniki teh družbenih skupin v medijih prikazani kot šibke in nemočne žrtve "avtoritarnega oblastniškega sistema", v resnici pa jim za hrbtom stojijo z davkoplačevalskimi milijoni podprte nevladne organizacije ter razvpite odvetniške hiše, kot so Čeferini, ki jih prav tako omenjajo v tem kontekstu. Ob takšnem zaledju pa se z njimi seveda ne da tako pometati, kot se te dni javno počne z majhnim katoliškim zavodom, ki je bolj kot ne prepuščen sam sebi, oziroma množici realnih podpornikov iz civilne sfere - ljudi, ki koristijo njegove programe in si z zavodom delijo vrednote, in se zdaj podpisujejo pod spletno peticijo "vsi smo Iskreni". Za razumevanje, kdo je v teh igrah lakote dejansko v vlogi nemočnega Davida in kdo v vlogi mogočnega Goljata, je torej nujno poznati širši kontekst obstoječih družbenih razmerij v Sloveniji.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike