Vir zajema slike: Twitter

Sofinanciranje iz državne blagajne včasih pride prav tudi, ko je potrebno vzpostaviti infrastrukturo za ukrepanje proti državi, ki ti sredstva namenja. 

V “pravni mreži za varstvo demokracije”, v katero so se povezali nevladne organizacije in nekateri odvetniki, nameravajo kršiteljem vladnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa pomagati sodno izpodbijati kazni, ki so si jih s svojim ravnanjem nakopali. 

Prepričani so namreč, da je šlo pri izrekanju kazni za kršenje ukrepov za “grobe zlorabe prava”, ter da se oglobljenim povzroča velika krivica. Verjetno najbolj kaznovani državljan, ki mu bodo pomagali, je razvpiti neformalni organizator protestov Jaša Jenull. Ta si naj bi s svojim početjem nakopal že za okoli 7.000 evrov glob, za katere pa meni, da so neupravičene in protizakonite. 

Težav s stroški pravdanja nevladniki, združeni v pravni mreži, najbrž ne bodo imeli, saj so zgolj te štiri organizacije v zadnjih trinajstih letih skupaj prejele okoli 2,5 milijona evrov davkoplačevalskih sredstev. 

Nesorazmerno visoke globe zaradi javnega udejstvovanja, kazenske in odškodninske tožbe z namenom ustrahovanja in omejevanja kritike, pritiski na medije in civilno družbo, grožnje in kaznovanje javnih uslužbencev, ki se odločijo spregovoriti, predstavljajo grobo zlorabo prava,” so nevladniki opisali razloge za ustanovitev Pravne mreže za varstvo demokracije.

Kot napovedujejo, bodo “posameznikom ter organizacijam, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v postopkih, zagotavljali podporo pri uporabi pravnih sredstev za izpodbijanje postopkov in praks, ki so nezakoniti, protiustavni in nedemokratični.”

Obenem od vrhovnega državnega tožilstva pričakujejo, da bo to vložilo zahtevo za “razveljavitev pravnomočnih odločb o prekrških, ki so bile izdane na podlagi neveljavnih predpisov.” Gre za čas, za katerega je ustavno sodišče odločilo, da zaradi neobjave vsakotedenskega podaljševanje odlokov v Uradnem listu ti niso veljali, zato imajo po prepričanju aktivistov globe, kot so denimo tiste za nenošenje zaščitne maske, dvomljivo, oziroma vprašljivo pravno podlago.

V pravno mrežo so se vključili Pravno informacijski center nevladnih organizacij, Zavod za kulturo raznolikosti (OPEN), Danes je nov dan ‒ Inštitut za druga vprašanja (DJND) ter Amnesty international Slovenija. 

V Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij so v boju z državnimi organi in institucijami, ko gre za varovanje zakonitosti, že dodobra izkušeni. Že vse od začetka migrantske krize ga namreč bijejo s slovensko policijo na južni meji. Njihov boj za odprta vrata nezakonitim migracijam v Evropo je doživel vrhunec v letih 2016-2018, ko jih je ministrica za notranje zadeve v Cerarjevi vladi, Vesna Gjerkeš Žnidar javno obtožila, da “s svojimi ravnanji stopajo po robu zakonitega.” Če bi ta rob prestopili, bi namreč lahko bili obtoženi tudi tihotapstva migrantov, kakor so si nekateri že tako ali tako razlagali njihovo asistenco Afganistancem, Pakistancem, Alžircem in ostalim, ki se skozi Slovenijo skušajo prebiti v razvitejše Zahodne države. Sami so na očitke odgovorili, da je njihovo delo popolnoma zakonito. “Migrantom in beguncem zagotavljamo to, kar jim pripada po evropski azilni zakonodaji, in informacije o pravicah, ki jih imajo po Ženevski konvenciji.”

Ministrstvo za notranje zadeve je hkrati tudi njihov največji financer. Od njega so v zadnjih trinajstih letih prejeli dober milijon evrov davkoplačevalskih sredstev. Od tega 709 tisoč od začetka migrantske krize jeseni 2015 dalje. Denar dobivajo za razne projekte v zvezi s tujci, begunci in migranti, denimo za informiranje in pravno svetovanje tujcev na področju mednarodne zaščite, ter druge programe pomoči prosilcem za mednarodno zaščito, tujcem ter osebam z mednarodno zaščito.

Med večjimi plačniki javnih sredstev v proračun PIC najdemo še Okrožno sodišče v Ljubljani, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor ter Eko sklad, pa tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Druga vključena organizacija, Zavod za kulturo raznolikosti (OPEN), širi idejo antidiskriminacije, spoštovanja človekovih pravic in raznolikosti. “Izvajamo raziskovalne in promocijske projekte s področja človekovih pravic, kulture, socialne varnosti in ekonomskega sistema,” pišejo na svoji spletni strani. Med plemenitimi cilji so “boj za človekove pravice, opozarjanje na krčenje socialne države, enak dostop do kulture po lastni izbiri ter boj proti sistemu, ki omogoča razcvet neoliberalnega kapitalizma.”

Za svoje poslanstvo so do zdaj prejeli 121 tisoč davkoplačevalskih evrov, večinoma od Mestne občine Ljubljana in Zavoda za zaposlovanje.

Filip Dobranić – Muki na protestih proti izvolitvi desnosredinske vlade (vir zajema slike: Twitter)

Javnosti bolj znan, vsaj po nekaterih akterjih, je najbrž inštitut Danes je nov dan. Eden njegovih v javnosti najvidnejših predstavnikov je Filip Dobranić – Muki, ki se na Twitterju opisuje kot filozof, heker in sociolog kulture. Bil je eden nosilcev protestov proti desnosredinski vladi, še preden je bila ta v parlamentu sploh izvoljena. Pred sedežema SMC-ja in DeSUS-a smo ga videvali s transparentom v spodbudo poslancem teh dveh strank, da na tajnem glasovanju proti Janši kot mandatarju in vladi kot celoti.

En pomembnejših projektov organizacije Danes je nov dan je podpora in promocija tako imenovane “participativne demokracije”. Občine spodbujajo k vzpostavitvi “participativnega proračuna”, kjer ljudje sami neposredno odločajo o razporeditvi dela občinskega proračuna za projekte. Spletno platformo za to pa jim, kako prikladno, ponuja ravno inštitut Danes je nov dan. Seveda ne brezplačno, kar nakazujejo tudi prihodki iz nekaterih občin, ki so jih že uspeli prepričati v “najvišjo stopnjo demokracije”. V zadnjih dveh letih je ta demokratični nadstandard občane štirih občin stal skupaj 32 tisoč evrov.

V Erarju pa še ni zabeleženega “darila”, ki ga je Inštitutu Danes je nov dan Marjan Šarec podaril zadnji dan na oblasti, ko je 17 nevladnim organizacijam s podpisom pogodb namenil 107 tisočakov za projekte “spoštovanja in sprejemanja različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov” ter “medijske pismenosti”. Šarec tega najbrž ni storil v dobri veri, da bo UKOM pod desnosredinsko vlado storitve Mukija in kolegov tako nujno potreboval. In če je tako, se ni motil, saj je Ukom tem organizacijam kmalu predlagal odstop od pogodbe ter preusmeritev sredstev v reševanje COVID situacije. Kako se je razpletlo, bomo poročali v kratkem.

Zadnje obdobje je pozornost medijev in s tem javnosti pritegnil tudi spletni projekt Maršal Twito, na katerem v inštitutu Danes je nov dan sledijo, kolikokrat na dan tvitne predsednik vlade Janez Janša.

Amnesty international je mednarodna organizacija s področja zavzemanja za človekove pravice, katere dejavnosti kaj podrobneje najbrž ni potrebno izpostavljati. Njena slovenska izpostava  – Društvo Amnesty international Slovenije deluje tudi ob podpori javnih sredstev – od leta 2007 se jih je na njihov računa nateklo za slabega pol milijona, od česar pa je potrebno odšteti približno 210 tisočakov, kolikor jim je nakazala Finančna uprava od deležev dohodnine, ki jih tej organizaciji namenijo davkoplačevalci.

Prepričani smo lahko, da bodo Jaša Jenull in prijatelji imeli najboljše mogoče pravno varstvo.
Večina zgoraj omenjenih organizacij najbrž ima svoj smisel in relevantno poslanstvo.

Drugo je seveda, kot pri večini levičarskih nevladnih organizacij, ki jih izpostavljamo zadnje dni, vprašanje, ali sta ta njihov smisel in poslanstvo za slovensko družbo res pomembna toliko, kolikor so leve vlade vanje prekanalizirale davkoplačevalskih sredstev. Še posebej v kontekstu izpodbijanja, oziroma odrekanja veljave dela v skupno dobro Zavodu Iskreni, ki ga te dni po medijih vlačijo za vsoto, kakršna je v primerjavi s prejemki nevladnih organizacij levih nazorov bagatelna.

Ampak načeloma se lahko strinjamo, da begunci, migranti ter navsezadnje tudi Jaša Jenull in prijatelji, prav tako potrebujejo pravno varstvo, pa čeprav jih ne bi mogli ravno prišteti med depriviligiran sloj slovenske družbe. Navsezadnje se jim je prekrškov in s tem glob ob njihovih “igricah” s policijo, ki smo jih lahko gledali zadnje mesece, nabralo precej. In jasno je, da jih raje ne bi plačali.

In če obstaja pravna praznina mišje velikosti, da jim slednjega tudi ne bo treba, smo lahko, glede na zaledje, ki ga imajo, prepričani, da iz njihovega žepa ne bo šel niti evro. Ironija pri tem je, da so pripadniki teh družbenih skupin v medijih prikazani kot šibke in nemočne žrtve “avtoritarnega oblastniškega sistema”, v resnici pa jim za hrbtom stojijo z davkoplačevalskimi milijoni podprte nevladne organizacije ter razvpite odvetniške hiše, kot so Čeferini, ki jih prav tako omenjajo v tem kontekstu.

Ob takšnem zaledju pa se z njimi seveda ne da tako pometati, kot se te dni javno počne z majhnim katoliškim zavodom, ki je bolj kot ne prepuščen sam sebi, oziroma množici realnih podpornikov iz civilne sfere – ljudi, ki koristijo njegove programe in si z zavodom delijo vrednote, in se zdaj podpisujejo pod spletno peticijo “vsi smo Iskreni”.

Za razumevanje, kdo je v teh igrah lakote dejansko v vlogi nemočnega Davida in kdo v vlogi mogočnega Goljata, je torej nujno poznati širši kontekst obstoječih družbenih razmerij v Sloveniji.

16 KOMENTARJI

  1. Boj proti EPIDEMOJI, se sedaj godi po celem svetu.
    Vse Evropske države imajo OMEJITEV ZBIRANJA. Vse države kršitelje KAZNUJEJO, tudi naše sosede, pa Nemčija, Bruselj….

    Pogrešam, da bi se iz Bruslja oglasil tudi (Šarčev odposlanec) SLOVENEC- Evropski KOMISAR za KRIZNO UPRAVLJANJE. Saj obvladovanje KRIZE, bi moral tudi on pomagat reševati. Zakaj pa imamo takega KOMISARJA v Bruslju?

    Če pa je tudi ta v Bruslju, le na “počitnicah” in pomaga skupaj s Šarcem rušiti obstoječo – zakonito sestavljeno sedanjo JJ – vlado, je pa zelo nenavadno?

    Zgleda, kot, da bo te LJUBLJANSKE PROTESTNIKE zagovarjala pisarna ČEFERIN?

    Čeferin je prijatelj Vesela – predsednika Računskega sodišča, ki tudi rad priskoči na “pomoč” tistim, ki si upajo RUŠITI VLADO JJ.

    En Čeferin je na USTAVNEM sodišču, ki tudi ni naklonjen tej vladi.

    Oče glavnega organizatorja PROTESTOV je TOŽILEC.

    Tožilci so zavrnili obtožnico za tiste, ki so nosili zransparente in upili: “Ubi Janšu”.

    Ja težko je govoriti o pravni državi, če PRAVNIKI DOVOLIJO nezakonito zbiranje v času EPIDEMIJE in če pravniki TOLERIRAJO pozivanje k smrti PV.

    To se meni, ki nisem pravnica, zdi le kot “Znanstvena fantastika”?

  2. Edini resen ukrep je ukinitev financiranja vseh NVO-jev, ki dobivajo državno pomoč. Namreč če vlada podpira NVO, potem to ni več NVO. Potem je to VO.
    NVO pomeni, da se zberejo ljudje in ustanovijo društvo ali organizacijo, kjer preverjajo svoje ideje in jih predstavijo drugim. Če jih ljudje začutijo, jih tudi financirajo skozi članarine ipd. Če jih ljudje ne začutijo, potem jih tudi ne financirajo in NVO se mora vprašati ali je njihovo poslanstvo pravo. Tako enostavno je to.
    Država naj financira samo dobrodelne organizacije (Karitas, RK, …) in sicer po sistemu: kolikor organizacije zberejo od prostovoljnih prispevkov ljudi, toliko naj država še dodatno doda. Da je neka motivacija za delo.

    • Podpiram vaše TREZNO razmišljanje.
      Res bi se vsaka organizacija in Zavod, morala preveriti tudi na trgu in ugotoviti – KDO JIH POTREBUJE?
      Levica jih potrebuje, da jih pošljejo na cesto, ko vladajo Desni in sredina!

      Res UKINITI je treba finansiranje NVO.
      Če so NEVLADNE, potem nima kaj vlada z njimi pogajati se.

      Zakaj se NEVLADNIKOM tako mudi zrušiti to vlado JJ ?
      Samo zato, ker so jim Leve vlade (da NVO pomaga Levici rušenje Desnih) namenile veliko denarja. Čeprav so tudi sedaj MOČNO_FINANČNO podprti, se zgražajo, zakaj je nekaj “drobtin” dobil tudi tisti, ki ni ekstremni Levičar. To pa res ni normalno.

  3. Absolutno smo desničarji v Sloveniji David, ki bije bitko proti Golijatu. Pravzaprav povsod po svetu. Leva himera je lomastila po dvajsetem stoletju in zdaj se pripravlja, da bo lomastila tudi po 21. stoletju.

    To da se z denarjem založeni nevladniki predstavljajo za majhne in nemočne je samo eden v vrsti medijskih spinov. Za sabo imajo medijske organizacije, akademsko sfero, politično zaslombo, stotine milijonov evrov, globoko državo in tudi mednarodne akterje. Gre za ljudi, ki z javnim denarjem politično agitirajo za svojo opcijo. Gre za Gramscijeve vojščake z debelimi očali, ki kot črvi od znotraj sprevračajo inštitucije eno za drugo. In se redijo in redijo.

    Normalnost pa hodi v službo, skrbi za otroke, pazi vnuke, zvečer pa kuri polnočno svečo v borbi za Domovino.

    Trump je bil najboljši primer Davida, ki je za trenutek odnesel Golijatu oblast. Žal pa ni kaj dosti pomagalo, ker na oblasti v večji meri ni mogel ali znal uresničiti svojega programa. Janši je marca uspelo enako. Izkoristil je trenutek in prevzel oblast. Tudi on ne more uresničevati svojega programa.

    Za vraga, niti STA ni mogel prisiliti v transparentnost. Ni mogel sprejeti zakona, ki bi 5 % sredstev RTV namenil medijski pluralizaciji. Ni mogel glasovati za odstavitev eklatantnega kršilca zakonov Vesela. Vedno na robu nezaupnice, vztraja navkljub histerični kakofoniji črvov, ki zajedajo v narodovo tkivo.

    Razkomunistiti.

    • Resnico ste povedali.
      Pri nas vodijo Slovenijo iz “bunkerja” tisti, ki na volitvah niso dobili mandata.

      Ko hočejo zavladati NEVLADNIKI, potem se vidi, da je DEMOKRACIJA res ogrožena.
      VLADA, naj vlada, ker smo ji volilci zaupali svoj glas.

      Vsi tisti ljubljanski “protestniki” pa samo rušijo našo ustavo. Podobni so tistim, ki so udrli v AMERIŠKI hram DEMOKRACIJE. Tako pri nas delajo USTAJNIKI.

      Če bi imeli prave tožilce in sodnike, bi te OGLOBILI tudi v Sloveniji, kot v Ameriki!

      • Nevladniki lomastijo kot črvi v lesu. Navaden državljan jih pogosto niti ne vidi, niti ne sliši. Potem pa se les naenkrat prelomi in se vidi vso gnilobo.

        Sprevračajo inštitucije eno za drugo. In potem se normalni državljani nekoč zbudimo in se čudimo svetu okoli nas.

  4. T. I. “nevladne organizacije” (ki so le na videz avtonomno in neobvladljivo svobodno sredstvo t. i. civilne družbe, v resnici pa z nekaterimi najbolje organiziranimi, financiranimi ter militantnimi pravnimi osebami skrbno organizirano ter politično indoktrinirano militantno sredstvo vseh vrst političnih pritiskov in političnega nadzora globalnih levičarskih gibanj pod Sorosevim nadzorom ter domačih tranzicijskih sil družbenega “statusa quo” oz. politično-kriminalnega podzemlja “globoke/ugrabljene države”), z brezdušnim zapravljanjem milijonov davkoplačevalskega denarja ne parazitirajo le na “krvavih žuljih” davkoplačevalcev, ampak so v njihovem imenu s svojimi funkcionarji in odposlanci tudi dobesedno podtaknjene v brezštevilne organe nadzora in upravljanja državnih in paradržavnih ustanov, organov, agencij, javnih zavodov itd., itn.
    Po starem dobrem “socialističnem” zaslepljevalnem modelu maskiranega upravljanja državnih in paradržavnih organov in ustanov ter javnih zavodov namreč praviloma – namesto predstavnikov vladajoče večinske politike – prav predstavniki “nevladnih organizacij” zastopajo t. i. “civilno družbo”, “stroko” in “davkoplačevalce” v premnogih državnih in paradržavnih organih, ministrstvih, agencijah, ustanovah in javnih zavodih, kjer seveda njihovi predstavniki vselej najprej poskrbijo za lastne interese posameznih nevladnih organizacij in njihovih interesnih poslovnih povezav ter takoj za tem tudi za politične sile in preživetvene interese najbolj zadrtih brambovcev družbenega “statusa quo”.
    In krog boja za dejansko (neformalno) oblast ter nenadzorovano dodatno razpolaganje z javnim denarjem države ter lokalnih skupnosti je sklenjen.
    Nezmotljivo in nenadzorovano razpolaganje samooklicanih “nevladnih organizacij” s politično močjo t. i. “civilne družbe” oz. “nepolitičnega ljudstva” poteka seveda ves čas v korist politično-kriminalnega podzemlja “globoke/ugrabljene države”, v nedvoumno podporo levih političnih strank oz. “kulcev” (LMŠ, SD, Levica, SAB) in njihovih pajdaško zvestih kadrovskih podružnic in poverjeništev v sindikatih, cehovskih strokovnih društvih in združenjih ter neprofesionalno aktivističnih in militantnih agit-propovskih medijih srdite obrambe “statusa quo”.
    Model politične zlorabe “civilne družbe” oz. “nevladnih organizacij” za ohranjanje nadzora nad javnim zavodom je najbolj razločno razviden in očiten v sestavi in delovanju Programskega sveta javnega zavoda RTV Slovenija, kjer namesto predstavnikov izvoljenih političnih strank po zakonu prevladujejo predstavniki organizacij t. i. civilne družbe oz. t. i. nevladnih organizacij. Prav ta model omogoča strankam, kot je naslednica totalitarne ZKS (ZLSD, SD) sklenjen in popoln nadzor aparatčikov nekdanje partije nad delovanjem Programskega sveta RTVS ter s tem posredno nad celotno poslovno, programsko, kadrovsko politiko javnega zavoda. Prav pod masko predsednika Olimpijskega komiteja RS je Programski svet RTVS dolga leta lahko vodil dr. Janez Kocjančič kot eden od najvišjih funkcionarjev nekdanje ZKS ter njene “demokratične” naslednice ZLSD/SD. Po istem modelu je predsednik aktualnega Programskega sveta RTVS prav tako Ciril Baškovič kot nekdanji funkcionar CK ZKS ter pozneje visoki državni uradnik v različnih ministrstvih, vselej kot zaupnik SD. Skratka: dejavnosti in funkcije v t. i. nevladnih organizacijah so le pogosto uporabljena maska izrazito politično izbranih in zvestih odposlancev posameznih političnih strank, s katero zlasti politične stranke levice zavestno in načrtno goljufajo veljavni sistem javnega upravljanja ter ohranjajo nadzor na denarnimi tokovi in politikami v večini državnih in para-državnih ter javnih organih, ustanovah, agencijah itd.

  5. Slovencsm se popolnoma strinjam z vami, dodal pa bi še javne agencije in zavodi, ter seveda resna prevetritev števila zaposlenih v državni oz. javni upravi.
    Število le teh je iz od osamosvojitve podeseterilo, samo med leti 2012 -2017 se je število javnih uslužbencev povečalo za več kot 8000 in je znašalo 168.183.
    Po takratnih podatkih pa je teh, ki dejansko ustvarjajo ustvarjajo novo dodano vrednost v gospodarstvu znašalo nekaj več kot 200.000 . Danes je zagotovo razmerje še slabše vendar bi potreboval več časa za pregled podatkov. Ker je to področje slučajno ali namenoma obdelano po različnih skupionah in časovnih obdobjih tako, da so podatki težko primerljivi in razumljivi.
    Očitno je to tudi ena od zaslug levice, ki neusmiljeno forsira javno (kot socialistično socialno dobrino) in na ta način obenem že skozi službe pridobiva zanesljive volivce.
    Vprašanje je le kot večrat povdarja na tem portalu Aleš, do kdaj bodo podjetniki in tisti, ki sami ustvarjajo dovolj zase in še za to nadgradnjo dovolj.

  6. Peter: namesto, da bi bila glavna tema v Sloveniji tehnološki razvoj, ureditev pogojev poslovanja privatnega sektorja, ureditev intelektualnih pravic in pravnega varstva lastnine, ureditev učinkovitega delovanja uradništva, sprememba davčne politike, spodbujanje TNI (tujih neposrednih investicij) in bi na TO osnovo stranke predlagale svoje rešitve za naslednje desetletje, se ukvarjamo z NVO-ji.
    V tujini industrijski trendi gredo v smer Industrije 4.0, sedaj že Industrije 5.0, digitalizacije, 3D tiskanja, uporabe navidezne resničnosti v proizvodnji, novih tehnologij na področju elektrifikacije vozil, razvoja novih proizvodnih tehnologij, razvoj elektronike, mikroelektronike itd.
    Ampak ne, tema so NVO-ji. Peter, se strinjate z mojo kritiko? LP

  7. Res je Rokc, ampak poglejte samo koliko komentatorjev se oglasi, ko gre za očitne ideološke manipulacije in koliko ko gre za resne dejasnko ključna teme za blaginjo ljudi.
    Vas itek cenim, ker se kot eden redkih komentatorjev fokusirate na bistva problemov.
    Če bi strankam uspelo preskočiti dokalj pritlehne ideološke teme in se ukvrajati z ključnimi vprašanji , ki jih navajate potem bi šele imeli pogoje za dejanski preboj v blaginji in standardu ljudi. To pa je glede na nizek človeški potencial , ki ga imajo naše stranke, (ne velja samo za levico) tudi zaradi negativne selekcije zelo težka naloga. Lažje je vezati volivce nase z ideološkimi temami levo desno.

    • Peter: Čeprav jaz se bojim, da bi tudi tematiko, kot so npr. davki ali pa poenostavitev birokratskih predpisov stranke gledale ideološko. Iz devetdesetih imamo tako npr. primere, ko so številni politiki aktivno zagovarjali t.i. ”Nacionalni interes” ter aktivno delovali proti tujim investicijam. Nedavno imamo primer stranke Levica, ki je bila zelo ostro proti vsakršnim pogovorom o vajeništvu, pa je to popolnoma strokovna tema.
      Edina opcija je, da se o tem poenoti vsaj del politike in se poizkuša izpogajati med seboj vsaj za določene ukrepe, druge opcije ne vidim….

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime