Bo Šutarjev zakon res vplival na obnašanje nasilnežev?

V četrtek je začel veljati zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Šutarjev zakon posega na področje kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. Premier Robert Golob je pojasnil, da so pri pisanju zakona sledili nasvetom pravnikov – zato po njihovi oceni zakon ni neustaven, kot so mu očitali nekateri pravniki. »S tem, ko smo spremenili na primer kaznovalno politiko, bo to vplivalo na obnašanje nasilnežev,« je napovedal Golob.

V četrtek je v veljavo stopil prejšnji teden sprejet Šutarjev zakon. Ta med drugim uvaja možnost vstopa v stanovanja (ne hišne preiskave) brez sodne odredbe – sicer pod določenim pogojem, ko je nujno treba zaseči strelno orožje. Zakon prinaša tudi višje kazni za nasilništvo in dovoljuje uporabo tehničnih pripomočkov za nadzor na varnostno tveganih območjih. Nekatera kazniva dejanja se bo po novem obravnavalo kot prekrške (nor. bagatelne kraje), poleg tega se bodo nekatera kazniva dejanja lahko preganjala po uradni dolžnosti.

Zakon določa, da varnostno tvegano območje določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, in sicer na podlagi preverljivih kazalnikov, kot je na primer stopnja kriminalitete. Na enak način se bo odredil nadzor (in racija), ki bo lahko veljal največ tri mesece. Ko odredbo podpiše eden od obeh direktorjev, se to pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča.

Sindikat policistov Slovenije opozarja na dodatne obremenitve kadra

»Po sprejetju Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), v javnosti znanega kot Šutarjev zakon, ki ga je državni zbor sprejel ob skoraj enotni podpori 17. oktobra, je glavno breme zagotavljanja boljše varnostne situacije padlo na policijo, ki je oziroma »bi naj«, poleg novih nalog, prevzela še celoten delež bagatelnih deliktov s hrbta tožilstev. Kako in s čim bo policija to zmogla in kaj bo to pomenilo za druga dela in naloge za zagotavljanje varnosti v državi, novo sprejet zakon ne določa niti v enem stavku,« so opozorili v Sindikatu policistov Slovenije.

Poudarili so tudi svoje ugotovitve, da se ne upošteva njihovih prizadevanj po zmanjševanju obremenitev, zmanjševanju pisarniškega dela policistov in poenostavitvi postopkov na vseh ravneh dela – saj po njihovih besedah ni enega postopka v policiji, ki bi bil danes enostavnejši kot pred petimi ali desetimi leti. Spomnili so še, da so policisti v letu 2024 prejeli dodatne oz. začasne naloge pravosodnih policistov, ker se tam soočajo s kadrovskimi težavami. Te začasne naloge trajajo še danes, čeprav imajo policisti velike kadrovske težave tudi v svojih vrstah.

»S povečevanjem nalog in z dodatnimi obremenitvami kadra ob sočasnem zmanjševanju razpoložljivega časa za usposabljanje se bojimo, da bo strokovnih napak še več in še hujše bodo, s čimer bo varnost v državi zgolj slabša, saj se bodo policisti bali uporabiti in bodo v dvomu o strokovni in zakoniti uporabi pooblastil in prisilnih sredstev. Te težave bodo kadrovski primanjkljaj zgolj povečale,« so opozorili. Vodstvu policije so predlagali, da pripravi ukrepe za kvalitetno izvajanje t. i. Šutarjevega zakona na način, da bo zagotovljena enakomerna obremenitev in razdelitev nalog med policisti v državi, na vseh nivojih organizacije, ne zgolj v smislu nadziranja policistov, ki bodo morali in bodo s tem zgolj dodatno obremenjeni. 

Kritična je bila tudi generalna državna tožilka Katarina Bergant, ki je ocenila, da bo prekvalifikacija bagatelnih kraj pripeljala do dekriminalizacije in nezmožnosti sankcioniranja predvsem povratnikov. Kot je pojasnila za Radio Slovenija, bodo vsi odprti postopki za to kaznivo dejanje na sodišču ustavljeni, prejete in nerešene kazenske ovadbe pa bo tožilstvo moralo zavreči. Po njenih besedah je to v nasprotju s ciljem, ki mu je zakonodajalec sledil s sprejetjem zakona.

»Trenutni varnosti položaj je stabilen, vendar nekoliko poslabšan«

Novi notranji minister Branko Zlobko (GS) je že izdal določene usmeritve za učinkovito izvajanje policijskih pooblastil v skladu z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Izdal je tudi nadaljnje usmeritve v okviru Šutarjevega zakona – generalnemu direktorju policije je naložil, da zagotovi policistom ustrezna pojasnila za njegovo izvajanje. Minister je tudi določil, da mora policija izkazati ničelno toleranco do vseh oblik nasilja, predvsem medvrstniškega. Ob tem mora tudi proaktivno odkrivati nove oblike nasilja, vključno s tistimi, ki se pojavljajo v virtualnem okolju.

V oddaji 24ur Zvečer se je minister odzval tudi na grožnje – eden od prebivalcev romskega naselja v Novem mestu je ob posnetku rubeža na družabnem omrežju zagrozil Finančni upravi (Furs) oz. njenim uslužbencem. Osumljenca so že pridržali. Minister je obsodil tovrstne grožnje in jih ocenil za neprimerne. Napovedal je, da bodo vse grožnje obravnavane. »Šutarjev zakon prinaša policiji nova pooblastila in daje novo orodje, da bo policija lahko bolj učinkovito delovala na tem področju in zatirala vse vrste kriminala, ne le na JV Slovenije,« je poudaril, da je zakon usmerjen proti vsem kriminalcem. Zlobko je na družabnih omrežjih požel nekaj posmeha, svoje odgovore voditelju oddaje je namreč prebral precej nerodno.

Novopečeni minister za notranje zadeve Branko Zlobko je zelo strokovno opisal varnostno situacijo v jugovzhodni Sloveniji. Na vprašanja voditelja Uroša Slaka je bil sicer zmožen odgovoriti le ob branju pripravljenih opomnikov.🧐😜 pic.twitter.com/3GAgTdLspN

— Tilen Majnardi (@TilenMajnardi1) November 27, 2025

Zakon ne prinaša nič, česar se ne bi dalo izvajati že prej

Nekdanji notranji minister Vinko Gorenak je spomnil, da je že ob napovedi Šutarjevega zakona povedal, da zakonske spremembe niso potrebne – vsi državni organi imajo dovolj pooblastil, da lahko učinkovito opravljajo svoje delo. »Ampak ga žal ne opravljajo,« je komentiral in opozoril na nedaven zaseg avtomobilov, ki je bil izveden še po starem zakonu – kar je le dokaz, da se da, če se hoče. Zakaj torej že prej niso tega počeli? Zakaj si policija ne upa v romska naselja oz. zakaj tam ne ukrepajo?

Gorenak je citiral besede nekega policista, ki mu je pred kratkim odgovoril na to vprašanje. »Zakaj naj izpostavljam sebe, svojo družino ali svojo službo? Vsi me nadzirajo in kontrolirajo, kaj počnem – od šefov, do NVO-jev, medijev in javnosti,« je dejal in spomnil na leto 2021, ko je oktobra potekal Vrh EU Zahodni Balkan in ob njem demonstracije. Takrat je15 šefov policije odločilo, da bodo protestnike pri svojih namerah ustavili. Danes je teh 15 šefov v kazenskem postopku. »Štirje policisti, ki so izvajali ukaze, pa so bili brez sojenja obsojeni na pogojne zaporne kazni,« je še spomnil Gorenak in dejal, da je v takih razmerah povsem jasno, da se policist po nepotrebnem ne bo hotel izpostavljati. Gorenak, ki je 30 let delal v policiji, je dejal, da se ne spomni, da bi se v »njegovih časih« dogajalo kaj podobnega.

Gorenak pozna Zlobka še iz zgodnjih osemdesetih let. Takrat je končal vojaško akademijo, nato pa je bil v Gotenici in drugod inštruktor. »Pri njem smo imeli tečaje. V policiji je svoje naloge odlično opravljal,« se je spomnil in dodal, da je Zlobko deloval na področju obrambno-varnostnih nalog. Njegovo področje je bilo torej predvsem teren, vojaško-policijska taktika.

»Delovanje policijske uprave, delovanje generalne policijske uprave, delovanje določenih segmentov znotraj tega itd., to pa ni bilo njegovo področje,« je Gorenak ocenil, da je branje odgovorov verjetno logična posledica tega. Zlobko je sicer šel že leta 2007 v pokoj.