Bo Levica "vojna dobičkarica" v ločitvi s Šarčevo vlado? #anketa

Uredništvo
Anketa Mediane, ki jo je danes objavil časnik Delo, kaže izenačeno podporo strankam LMŠ in SDS ter, glede na mesec poprej, podvojeno podporo stranki Levica in vzpon Nove Slovenije ter SMC:

Slednje potrjuje trend padanja podpore Šarčevi LMŠ, zaznan v nekaterih drugih anketah, kar nakazuje, da bi za . Slednje bi pomenilo, da se bo Marjanu Šarcu vrnil bumerang pragmatičnega podpisovanja česarkoli zgolj za pridobitev dovolj glasov za izvolitev na premiersko funkcijo, pišemo v komentarju uredništva.

Če bi bile jutri volitve, bi največ glasov dobili LMŠ (15,4 odstotka) in SDS (15,2 odstotka). Obema je podpora glede na oktober nekoliko padla. Močno pa je poskočila podpora Levici, za katero bi glasovalo 11,2 odstotka sodelujočih v novembrskem barometru, anketi časnika Delo. Nespremenjena glede na pretekli mesec ostaja podpora SD na 6,0 odstotka, medtem ko se je podpora NSi dvignila (s 4,7 odstotka na 5,9 odstotka). SNS bi glede na rezultate ankete ta mesec volilo 3,2 odstotka vprašanih, SAB 2,3 odstotka vprašanih in DeSUS 2,2 %.

Neopredeljenih je 18 odstotkov, nobene stranke ne bi volilo 11,6 %.

Odstotki in razmerje med strankami ter trend v primeru zgolj opredeljenih volivcev je viden iz spodnjega grafa. SDS v zadnjih mesecih pridobiva, LMŠ izgublja, SD v najboljšem primeru stagnira, Levica je močno odskočila od siceršnjega povprečja, NSi je na stabilnih 7 do 9 odstotkih. V državni zbor bi se uvrstila zgolj še SNS, medtem ko bi DeSUS, SAB in SMC izpadli.




KOMENTAR: Uredništvo
Bo zmanjšanje vpliva na vlado Levica kompenzirala z višjo javnomnenjsko podporo?
Ena anketa je sicer premalo za sklepanje na dolgi rok, ampak kar podvojena podpora Levici v prvi novembrski javnomnenjski anketi, ki jih za medije pripravljata Mediana in Ninamedia, nakazuje, da ljudje v ločitvi med vlado in Levico dajejo bolj prav odhajajoči radikalno levi stranki. Razlogov za slednje je več. Eden je posledica dejstva, da je večina osrednjih medijev ideološko bližje radikalni kot zmerni levosredinski opciji, kar se pozna pri poročanju o delikatnih vprašanjih kot je ukinitev dodatka za delovno aktivnost in tudi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi politične in medijske zgodovine je miselnost slovenskih volivcev, ki se deklarirajo za levičarje, v evropskem merilu bolj radikalna kot zmerna. Obenem pa se Marjanu Šarcu strategija "podpišem karkoli samo da zberem dovolj glasov za izvolitev sebe in vlade", vrača kot bumerang. Vse kar so na socialnem področju uspeli sprejeti do sedaj (in tega ni malo), si je uspešno javno pripisala Levica. Za neuresničitev njenih utopičnih in nerealnih predlogov pa bo ceno plačal Marjan Šarec s svojo vlado. Ta sicer ne bo padla, ker je grožnja alternativne desnosredinske vlade ter izgube oblasti vendarle prevelika, kot tudi strah pred predčasnimi volitvami pri večini koalicijskih strank. Obenem pa ima v državnem zboru z manjšincema in tudi Jelinčičem dovolj glasov za ključne projekte kot je proračun. A zagotovo bo Levica v svoji naravni opozicijski drži, kjer lahko ljudstvo bombardira s svojimi všečnimi a v praksi neizvedljivimi ukrepi, voda na mlin te stranke in vzrok glavobola pri Šarcu, še bolj pa pri koalicijskih Socialnih demokratih. Ironija torej je, da je Levica s formalno prekinitvijo sodelovanja izgubila pomemben vpliv na vlado, hkrati pa se v opoziciji na nerealnih ljudskih pričakovanjih lahko krepi za naslednje volitve. Pomenljivo pri tem pa je, da je Janez Janša že mesece povsem tiho in odkar ga v medijih ni zaslediti, podpora njegovi stranki narašča. Iz tega sporočila bi lahko strategi desne sredine potegnili marsikakšen sklep.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Golobovo vlado ponovno čaka interpelacija
  • 25. 02. 2025
rastlina, svoboda, življenje
Zdi se, da nas želijo pahniti v temo
  • 22. 01. 2025
Anže Logar po izstopu iz SDS napoveduje, da bo do konca leta ustanovil svojo stranko
  • 10. 10. 2024