Bo šel Bruselj v Slovenijo ali Slovenija v Bruselj?

Peter Jerman
Prejšnji teden je bila v slovenski medijski vojni odprta nova fronta. Tokrat je predsednik vlade Janez Janša začel črkarsko pravdo z novinarko Lili Bayer iz bruseljskega spletnega medija Politico, po tem ko je njen časopis objavil kritičen članek o slovenski medijski svobodi.

Predsednikov tvit je povzročil val tujih člankov o slovenski medijski situaciji. V tem valu smo lahko opazili veliko neresnic in laži, ki so jih slovenski opozicijski politiki radi glasno ponavljali. Da je stvar bolj resna, kot so bili prejšnji vladni spodrsljaji na Twitterju, se je videlo v mednarodnih reakcijah na incident. Sedaj je slovenska medijska vojna pristala na evropskem prizorišču. Medtem pa bruseljski in slovenski politiki drug drugega vabijo na pogovore in raziskave.

Nizozemska evroposlanka Sophie in 't Veld iz socialno-liberalne stranke Demokrati 66, sicer članica liberalne evropske stranke Prenovitev Evrope (RENEW), je povabila ključne slovenske akterje na pogovor v Bruselj. Med povabljenimi so že prej omenjeni predsednik vlade, minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, direktor UKOM Uroš Urbanija, sporni direktor RTV Igor Kadunc in varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev (sicer novinarka RTV) Ilinka Todorovski.


Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.




Srečanje naj bi sicer bilo uradni sestanek skupine za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic, ki deluje znotraj Odbora državljanskih pravic, pravosodja in notranjih zadev Evropskega parlamenta (EP). Skupina, ki jo vodi Sophie in 't Veld, je že preiskovala resne primere napadov na svobodne medije. Med drugimi so raziskovali okoliščine umora slovaškega novinarja Jana Kuciaka, ki je raziskoval korupcijske mreže med bivšimi slovaškimi komunisti in zasebnim sektorjem. Poleg tega je skupina obravnavala tudi Malto, kjer naj bi oblast in mafija sodelovali pri umoru novinarke Daphne Galizia.

Če sodimo po prejšnjih preiskavah članov odbora, lahko pričakujemo resen in profesionalen pristop EP. Kljub temu je pomembno omeniti, da ima RENEW med svojimi članicami kar štiri slovenske parlamentarne stranke. Poleg opozicijskih LMŠ, SAB in DeSUS je članica RENEW tudi SMC. A v sedanji sestavi EP ima od teh štirih strank samo LMŠ evroposlanca in evroposlanko. Brez dvoma bo torej LMŠ imela največji vpliv. Zato ni presenečenje, da je na spletni strani RENEW že objavljena izjava evroposlanke Irene Jovove.

 Kako Evropa vidi Slovenijo


Evropska medijska reakcija nad tvitom predsednika vlade je bila brez dvoma pretirana, a iz nje smo lahko videli, kakšen odnos imajo tuji mediji do Slovenije. Poleg Politica se je novica o Janševem tweetu še posebej širila po nemških medijih kot na primer v časopisih Die Welt ali Suddeutsche Zeitung. V vsakem članku se je znašla vsaj ena lažna trditev. Bodisi o vlogi vlade pri zaprtju »kulturnega centra« Rog bodisi v zgodbi o koncu financiranja alternativnega Radia Študent.

Večina medijev je povzela članke Politica, ta pa je najbrž pridobil večino informacij  od opozicijskih evroposlancev, STA ali drugih subjektivnih virov. Seveda je trditev, da je pristop Politica del mednarodne zarote proti Sloveniji, popolnoma nerazumna. Politico vidi majhne vzhodno evropske države, kot je Slovenija, kot precej nepomembne, dokler se ne zgodi nekaj, kar se zlahka proda širši evropski in mednarodni javnosti.
Zgodba o avtoritarnem vzhodnem predsedniku vlade s smešnim vzdevkom (maršal Twitto) je tipična tema, ki je za bralce Politica zanimiva, tudi če ni popolnoma resnična.

Zgodba o avtoritarnem vzhodnem predsedniku vlade s smešnim vzdevkom (maršal Twitto) je tipična tema, ki je za bralce Politica zanimiva, tudi če ni popolnoma resnična. Podoben primer je reakcija evropskih medijev po izvolitvi bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa leta 2016. Takrat so skoraj vsi ti mediji trdili, da bo Trumpova izvolitev pripomogla k zmagam populističnih strank v Evropi. To je bilo seveda za številne bralce silno zanimivo in alarmantno, a kot vemo, se ta scenarij potem praktično nikjer ni realiziral, na kar pa so potem konzumenti teh medijev preprosto pozabili.

 Dvosmerni obisk bo vsem koristil


Medtem ko je za trenutek Evropa pogledala proti Sloveniji, je predsednik NSi in podpredsednik vlade Matej Tonin ponudil primerno rešitev za to delikatno situacijo. Po Toninovem predlogu bi EP poslal preiskovalno »fact-finding« misijo v Slovenijo. S tem bi EP lahko, če se bo misija uspela sestati z vsemi ustreznimi medijskimi dejavniki v Sloveniji, zaobšel interpretacijo slovenskih opozicijskih politikov in medijev ter si oblikoval svoje mnenje o medijski svobodi v Sloveniji.

Kot je že Rajko Podgoršek omenil v članku na Domovini, bi lahko misija EP odkrila realno medijsko stanje v Sloveniji, kjer so tako tiskani kot spletni mediji raznoliki in imajo različna mnenja o situaciji v državi ter o delu aktualne vlade. Misija EP bi verjetno ponekod res odkrila napake oziroma težave, a je to pričakovano v post-komunističnih članicah Evropske unije.

Poleg tega ne bi bilo nobene škode, če bi predsednik vlade obiskal Bruselj. Pred to afero je predsednik vlade s svojimi tviti razburjal samo slovensko javnost. Upamo lahko, da ga bodo kolegi in evroposlanci v Bruslju mimogrede opomnili, da preživljanje časa na Twitterju v političnem smislu ni najbolj pametna dejavnost. Ko bo enkrat vse to razčiščeno, se bo lahko predsednik vlade vrnil v Slovenijo kot zmagovalec in morda celo razglasil zmago v svoji vojni z mediji.

 Kaj se bo zgodilo s Slovenijo?


Kot smo že omenili, bo Evropska unija po obisku verjetno ocenila, da v Sloveniji medijsko stanje sicer ni odlično, je pa vsaj zadostno. Kakršnakoli ocena, ki bi bila zadostna, bi nagnila tehtnico na stran vlade in bi potencialno postala točka preloma v slovenski medijski vojni. V prihodnosti bi potem v naših domačih razpravah o slovenski medijski vojni vedno lahko omenili evropsko poročilo.

V nasprotnem primeru, če bi Evropska unija ocenila, da so slovenski mediji res pod vladnimi pritiski, bi se politična situacija v Sloveniji spet poslabšala. Slovenija bi se verjetno izognila evropskim sankcijam, saj bi zelo verjetno Madžarska blokirala postopke proti nam. Najbolj nevarno za Slovenijo bi bilo blokiranje evropskih sredstev iz Sklada za obnovo po pandemiji, do česar bi  lahko prišlo samo v primeru, če bi Komisija tožila Slovenijo na Evropskem sodišču v Luksemburgu. Po drugi strani bi takšna ocena evropskega poročila pomenila popolno zmago za opozicijo in bi lahko resno ogrozila ali zapečatila usodo sedanje vladne koalicije.

Verjetno bi potem videli velik pritisk strank v Evropskem parlamentu na NSi in SMC, da izstopita iz »nedemokratične« vladne koalicije. Povsem možno je tudi, da se postopek nikoli ne bi končal, ali pa bi Evropska unija objavila nekakšno dvoumno izjavo, ki bi koristila tako vladi kot opoziciji, saj si jo bi vsaka razlagala sebi v korist. To bi pomenila nadaljevanje medijske državljanske vojne. Brez dvoma bo razprava potekala vsaj do slovenskega predsedovanja EU, kar bo verjetno zaznamovalo celotno obdobje predsedovanja.

Vsekakor bodo zaradi vsega tega naslednji meseci zanimivi in napeti. Lahko bi se usedli v naslonjač in se zabavali ob komičnih vložkih slovenskih medijev in politikov, ki jih bomo spremljali. Žal si tega ne moremo privoščiti, saj bo ta igra imela vpliv na prihodnost naše države.

Janez Janša je v pismu predsednici Evropske komisije Ursulo von der Leyen uradno povabil, naj delovna skupine Evropske komisije v najkrajšem času obišče Slovenijo, da bi se prepričala o stanju demokracije, vladavini prava, neodvisnosti sodstva in svobode ter pluralnosti medijev pri nas. Več v tem članku.






Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

RTV uslužbenci: vas zanima vpogled v vrtoglave plače vaših sodelavcev?
  • 08. 07. 2024
Tina Gaber in politični pritiski so ustavili stroko pri izlovu nutrij ter preprečili uresničitev uredbe EU
  • 21. 08. 2024
Bistvo depolitizatorjev je politizacija
  • 06. 04. 2024