Bivša farmacevtka o razlogih za ureditev ugovora vesti. Lekarniška zbornica: pacientove pravice so prve

Uredništvo









Farmacevti naj bi imeli, tako ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, po Zakonu o zdravniški dejavnosti možnost ugovora vesti, zato ministrica in večina poslancev meni, da amandma, ki bi jim to omogočal tudi v Zakonu o farmacevtski dejavnosti ni potreben, smo prejšnji teden poročali na Domovini.


V praksi pa, kot poudarjajo v Združenju farmcevtov za življenje, ostaja ogromno odprtih vprašanj, nejasnosti pri praktični izvedbi tako na strani farmacevtov, ki ugovor želijo izvajati, kakor na strani delodajalcev, saj jasnih smernic ni.

"Prav zato se v praksi, za lekarniškim pultom, dogajajo velike stiske v tistih, ki vedo, da morajo zavrniti izdajo vseh abortivnih sredstev. Ob tem so deležne številnih pritiskov in mobinga na delovnem mestu, tako s strani nadrejenih kakor s strani sodelavcev," pravi Anja Kastelic iz Združenja farmacevtov za življenje.

"Farmacevt, ki si želi uveljavljati ugovor vesti hitro postane označen kot "invalidni" farmacevt, ker ne izdaja vsega in ker po pravilih ne sme izvajati dežurne službe," opozarja Kasteličeva.

"Dogaja se tudi veliko diskriminacij na področju zaposlovanja in groženj z odpovedjo. Vse to pa grobo krši 56. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zakonsko opravičuje pravico do ugovora vesti," razlaga.

Izkušnja bivše farmacevtke


Kot zaposlena v farmaciji je imela Anja Kastelic realno izkušnjo, ki kaže na potrebo po boljši ureditvi omenjenega področja: "Že pred leti sem doživela, kako se nadrejeni niso strokovno in pravno korektno odzvali ob mojem ugovoru vesti. Podali so mi namreč smernice, ki so bile v kršitvi s sedanjim zakonom.


In vendar, četudi bo nekega dne ta zakonodaja popolnoma urejena, bo to področje vedno prostor osebnega razločevanja, skladnosti z lastno vestjo, ki ostaja najvišji moralni zakon ter v primeru odklona izdaje pripravka tudi polje neodobravanja in napadov s strani tistih, ki v prekinitvi nerojenih otrok ne vidijo težav," verjame bivša farmacevtka.

Prepričana je, da smo dolžni narediti vse potrebno, da bi farmacevti z ugovorom vesti lahko nemoteno, strokovno in suvereno izvajali svoj poklic, ki je v službi življenja in zdravja.


Smernice niso jasne


Tu bodo potrebna dodatna pojasnila in jasne smernice, ki naj bi, po mnenju ministrice, spadala v kodeks deontologije. Le-tega pa se do sedaj v farmaciji ni upoštevalo kot pravno kritje.

"Kljub vsem zunanjim pritiskom in neodobravanjem ugovor vesti ostaja najvišja notranja potreba posameznikov, ki abortivnih pripravkov preprosto ne morejo ne strokovno ne etično zagovarjati in tako tudi ne izdajati. Zato je prav, da to področje še dodatno ustrezno oblikujemo," verjamejo v Združenju farmacevtov za življenje.

Lekarniška zbornica pacientove pravice postavlja pred pravico do ugovora vesti


V Lekarniški zbornici Slovenije so po lastnih evidencah v zadnjih osmih letih prejeli tri vprašanja s strani delodajalcev, ki niso vedeli, kako ravnati v primeru ugovora vesti.

Zavedajo se, da je »ugovor vesti« ustavna pravica, vendar pa so prav tako z ustavo zagotovljene pacientom pravice do zdravstvenega varstva in prav tako je pravica do kontraceptivov tudi ustavna pravica znotraj ustavne pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok.

V zbornici menijo, da bi farmacevt, ki se želi sklicevati na "ugovor vesti", to moral storiti tako, da najprej ob začetku zaposlitve o tem seznani vodjo lekarne, da ob izdaji zanj "spornega" zdravila pokliče drugega farmacevta, da to stori namesto njega, če pa v lekarni ni nikogar, ki bi lahko to storil namesto njega, pa mora to storiti sam, ker je "v tem primeru pravica pacienta do zdravila nad njegovo pravico do ugovora vesti. "

Kot pravijo,  slednje izhaja iz izvedbe testa sorazmernosti.

"Načeloma bi enako pomenilo tudi, če bi bila pravica opredeljena v zakonu, saj lahko svoje ustavne pravico izvršujemo vedno le do pravice drugih," opozarjajo.

V lekarniški zbornici tako vztrajajo, da farmacevt nikakor ne more prikrajšati pacienta za izdajo npr. kontraceptiva.

V SDS teden dni potrebovali za odgovor, da "ne komentirajo".
Ob odločanju o Zakonu o lekarniški dejavnosti dne 13. 12. 2016, je proti amandmaju, ki ga je vložila NSi, in bi v Zakon o lekarniški dejavnosti vpisal pravico do ugovora vesti, glasovala tudi SDS.

S prošnjo po utemeljitvi njihovega glasovanja proti smo se nanje večkrat obrnili tako pisno kot ustno. Po nekajdnevnem izmikanju v smislu, da bodo odgovor podali v "doglednem času", so po skoraj tednu dni sporočili, da glasovanja poslanske skupine SDS proti amandmaju ne komentirajo.  


Preberite še na Iskreni.net:

Vam v lekarni lahko zavrnejo izdajo zdravila, ki je etično sporno?






Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

9bjpa_dsc09558.jpg
V soboto, 6. junija, pri breznu pod Macesnovo gorico spomin na žrtve komunizma
  • 31. 05. 2026
V ponedeljek, 1. junija, že 31. shod za zaščito pitne vode v Ljubljani
  • 31. 05. 2026
Pomorjeni iz družine Lichtenberg dobili napis na Žalah
  • 30. 05. 2026

Ekskluzivno za naročnike

Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
[Gledali smo] Od mita k veri
30. 5. 2026 ob 19:00
Vse naročniške vsebine