Bia Separations še vedno posluje odlično, a odločitve sodišča še ni. Kaj bo s tehnologijo?
Medtem ko nekdanja ajdovska gazela, družba Bia Separations d.o.o., še vedno čaka na odločitev sodišča o njeni usodi, hkrati posluje odlično: tudi junij je zaključila z dobičkom, kljub izplačilu regresa in dodatni zaposlitvi šestih ljudi.
Spomnimo, družbo, ki je v postopku prisilne poravnave, skuša v stečaj spraviti edini upnik, ki se s prisilno poravnavo ni strinjal - večinski lastnik iz Avstrije Bia Separations GmbH. Po trditvah direktorja slovenske Bia Separations d.o.o. s tem želi na poceni način priti do izjemno vredne tehnologije.
Kot je razbrati iz rednega poročila dolžnika za mesec junij 2017 (objavljeno na Ajpesu), vsakomesečno posredovanega sodišču v Novi Gorici, ki odloča o potrditvi prisilne poravnave, je Bia Separations d.o.o. tudi junijsko poslovanje zaključila z dobičkom, in sicer v višini 168.877 EUR. In to kljub izplačilu regresa v višini 38.148 EUR.
Hkrati so v juniju na novo zaposlili 6 sodelavcev, od začetka prisilne poravnave v avgustu 2016 pa kar 16. Skupaj imajo tako ta trenutek 56 redno zaposlenih, kar bistveno presega zahteve javne agencije Japti/SPIRIT po številu ohranjanja delovnih mest, vendar ta še vedno vztraja pri tožbi.
Po prepričanju direktorja dr. Aleša Štrancarja s tem država asistira GmbH (in njenemu zastopniku ter stečajnemu upravitelju Michaelu Wagnerju) v zahtevi po stečaju ajdovske Bia Separations d.o.o..
Poslovni rezultati Družbe bi bili sicer še bistveno boljši, če del potencialnih kupcev, zaradi še nepotrjene prisilne poravnave, ne bi zavračal poslovanja z družbo, trdi Štancar. Tako pa so samo junija zaradi nezaupanja dobaviteljev samo za avansna plačila porabili dodatnih 64.681 evrov.
Formalni in neformalni pritiski na sodišče in revizijske hiše s strani GmbH Štancarja še bolj utrjujejo v prepričanju, da zahteva po stečaju ni posledica skrbi za upnike GmbH ali upnike BIA Separations d.o.o., temveč nadaljevanje plana sovražnega prevzema, s čemer bi se po najnižji možni ceni dokopali do njihove tehnologije. S tem pa bi seveda bili oškodovani tudi upniki.
Leta 2015 je Wagnerju mimo soglasja vodstva že uspelo spraviti v stečaj avstrijsko družbo Bia Separations GmbH, sedaj pa to skuša speljati še za slovensko Bia Separatins d.o.o. Stečaj tudi druge družbe bi namreč tistim, ki stojijo za to zahtevo, omogočil prevzem tehnologije za najmanjšo možno ceno.
V ta namen so po besedah Štancarja z zavajajočimi izjavami prič zavedli že avstrijsko vrhovno sodišče, ki je vzelo pooblastila vodstvu GmbH, Wagner pa je slednje poskušal uveljaviti tudi na sodišču v Novi Gorici češ da odvzem pooblastil velja tudi za vodstvo Bia Separations d.o.o..
Je pa Wagnerju uspelo doseči, da je, v kolikor ne bo sledilo njegovim zahtevam, sodišče vodstvu slovenske firme zagrozilo, da bo zaprto v zbirnem centru z begunci in migranti.
To je le del iger, ki so sprožene z namenom ustvarjanja pritiska na vodstvo, da bi vendarle klonilo. A očitno se dr. Aleš Štrancar ne da in še naprej skrbi za rast in razvoj podjetja ki ga vodi, v upanju, da ga bo sodišče rešilo mlinskega kamna, ki ga vleče na dno oceana.
Spomnimo, družbo, ki je v postopku prisilne poravnave, skuša v stečaj spraviti edini upnik, ki se s prisilno poravnavo ni strinjal - večinski lastnik iz Avstrije Bia Separations GmbH. Po trditvah direktorja slovenske Bia Separations d.o.o. s tem želi na poceni način priti do izjemno vredne tehnologije.
Kot je razbrati iz rednega poročila dolžnika za mesec junij 2017 (objavljeno na Ajpesu), vsakomesečno posredovanega sodišču v Novi Gorici, ki odloča o potrditvi prisilne poravnave, je Bia Separations d.o.o. tudi junijsko poslovanje zaključila z dobičkom, in sicer v višini 168.877 EUR. In to kljub izplačilu regresa v višini 38.148 EUR.
Hkrati so v juniju na novo zaposlili 6 sodelavcev, od začetka prisilne poravnave v avgustu 2016 pa kar 16. Skupaj imajo tako ta trenutek 56 redno zaposlenih, kar bistveno presega zahteve javne agencije Japti/SPIRIT po številu ohranjanja delovnih mest, vendar ta še vedno vztraja pri tožbi.
Po prepričanju direktorja dr. Aleša Štrancarja s tem država asistira GmbH (in njenemu zastopniku ter stečajnemu upravitelju Michaelu Wagnerju) v zahtevi po stečaju ajdovske Bia Separations d.o.o..
Poslovni rezultati Družbe bi bili sicer še bistveno boljši, če del potencialnih kupcev, zaradi še nepotrjene prisilne poravnave, ne bi zavračal poslovanja z družbo, trdi Štancar. Tako pa so samo junija zaradi nezaupanja dobaviteljev samo za avansna plačila porabili dodatnih 64.681 evrov.
Formalni in neformalni pritiski na sodišče in revizijske hiše s strani GmbH Štancarja še bolj utrjujejo v prepričanju, da zahteva po stečaju ni posledica skrbi za upnike GmbH ali upnike BIA Separations d.o.o., temveč nadaljevanje plana sovražnega prevzema, s čemer bi se po najnižji možni ceni dokopali do njihove tehnologije. S tem pa bi seveda bili oškodovani tudi upniki.
Leta 2015 je Wagnerju mimo soglasja vodstva že uspelo spraviti v stečaj avstrijsko družbo Bia Separations GmbH, sedaj pa to skuša speljati še za slovensko Bia Separatins d.o.o. Stečaj tudi druge družbe bi namreč tistim, ki stojijo za to zahtevo, omogočil prevzem tehnologije za najmanjšo možno ceno.
V ta namen so po besedah Štancarja z zavajajočimi izjavami prič zavedli že avstrijsko vrhovno sodišče, ki je vzelo pooblastila vodstvu GmbH, Wagner pa je slednje poskušal uveljaviti tudi na sodišču v Novi Gorici češ da odvzem pooblastil velja tudi za vodstvo Bia Separations d.o.o..
Sodišče zagrozilo vodstvu, da bo zaprto v zbirnem centru z begunci in migranti
Je pa Wagnerju uspelo doseči, da je, v kolikor ne bo sledilo njegovim zahtevam, sodišče vodstvu slovenske firme zagrozilo, da bo zaprto v zbirnem centru z begunci in migranti.
To je le del iger, ki so sprožene z namenom ustvarjanja pritiska na vodstvo, da bi vendarle klonilo. A očitno se dr. Aleš Štrancar ne da in še naprej skrbi za rast in razvoj podjetja ki ga vodi, v upanju, da ga bo sodišče rešilo mlinskega kamna, ki ga vleče na dno oceana.
Zadnje objave
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (2. del) : Vzpon islamistične internacionale
2. 5. 2026 ob 17:00
Nove podražitve energentov po prelomnem koncu aprila?
2. 5. 2026 ob 14:55
Ukrajina: digitalna transparentnost in »druga fronta« za evropsko prihodnost
2. 5. 2026 ob 14:30
Piščančje kračke z medeno glazuro in zelenjavno prilogo
2. 5. 2026 ob 12:00
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Vaše delo – naša blaginja: nerodnost ali skrita iskrenost predsednice republike?
1. 5. 2026 ob 20:39
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (2. del) : Vzpon islamistične internacionale
2. 5. 2026 ob 17:00
Piščančje kračke z medeno glazuro in zelenjavno prilogo
2. 5. 2026 ob 12:00
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.