Bia Separations še vedno posluje odlično, a odločitve sodišča še ni. Kaj bo s tehnologijo?
Medtem ko nekdanja ajdovska gazela, družba Bia Separations d.o.o., še vedno čaka na odločitev sodišča o njeni usodi, hkrati posluje odlično: tudi junij je zaključila z dobičkom, kljub izplačilu regresa in dodatni zaposlitvi šestih ljudi.
Spomnimo, družbo, ki je v postopku prisilne poravnave, skuša v stečaj spraviti edini upnik, ki se s prisilno poravnavo ni strinjal - večinski lastnik iz Avstrije Bia Separations GmbH. Po trditvah direktorja slovenske Bia Separations d.o.o. s tem želi na poceni način priti do izjemno vredne tehnologije.
Kot je razbrati iz rednega poročila dolžnika za mesec junij 2017 (objavljeno na Ajpesu), vsakomesečno posredovanega sodišču v Novi Gorici, ki odloča o potrditvi prisilne poravnave, je Bia Separations d.o.o. tudi junijsko poslovanje zaključila z dobičkom, in sicer v višini 168.877 EUR. In to kljub izplačilu regresa v višini 38.148 EUR.
Hkrati so v juniju na novo zaposlili 6 sodelavcev, od začetka prisilne poravnave v avgustu 2016 pa kar 16. Skupaj imajo tako ta trenutek 56 redno zaposlenih, kar bistveno presega zahteve javne agencije Japti/SPIRIT po številu ohranjanja delovnih mest, vendar ta še vedno vztraja pri tožbi.
Po prepričanju direktorja dr. Aleša Štrancarja s tem država asistira GmbH (in njenemu zastopniku ter stečajnemu upravitelju Michaelu Wagnerju) v zahtevi po stečaju ajdovske Bia Separations d.o.o..
Poslovni rezultati Družbe bi bili sicer še bistveno boljši, če del potencialnih kupcev, zaradi še nepotrjene prisilne poravnave, ne bi zavračal poslovanja z družbo, trdi Štancar. Tako pa so samo junija zaradi nezaupanja dobaviteljev samo za avansna plačila porabili dodatnih 64.681 evrov.
Formalni in neformalni pritiski na sodišče in revizijske hiše s strani GmbH Štancarja še bolj utrjujejo v prepričanju, da zahteva po stečaju ni posledica skrbi za upnike GmbH ali upnike BIA Separations d.o.o., temveč nadaljevanje plana sovražnega prevzema, s čemer bi se po najnižji možni ceni dokopali do njihove tehnologije. S tem pa bi seveda bili oškodovani tudi upniki.
Leta 2015 je Wagnerju mimo soglasja vodstva že uspelo spraviti v stečaj avstrijsko družbo Bia Separations GmbH, sedaj pa to skuša speljati še za slovensko Bia Separatins d.o.o. Stečaj tudi druge družbe bi namreč tistim, ki stojijo za to zahtevo, omogočil prevzem tehnologije za najmanjšo možno ceno.
V ta namen so po besedah Štancarja z zavajajočimi izjavami prič zavedli že avstrijsko vrhovno sodišče, ki je vzelo pooblastila vodstvu GmbH, Wagner pa je slednje poskušal uveljaviti tudi na sodišču v Novi Gorici češ da odvzem pooblastil velja tudi za vodstvo Bia Separations d.o.o..
Je pa Wagnerju uspelo doseči, da je, v kolikor ne bo sledilo njegovim zahtevam, sodišče vodstvu slovenske firme zagrozilo, da bo zaprto v zbirnem centru z begunci in migranti.
To je le del iger, ki so sprožene z namenom ustvarjanja pritiska na vodstvo, da bi vendarle klonilo. A očitno se dr. Aleš Štrancar ne da in še naprej skrbi za rast in razvoj podjetja ki ga vodi, v upanju, da ga bo sodišče rešilo mlinskega kamna, ki ga vleče na dno oceana.
Spomnimo, družbo, ki je v postopku prisilne poravnave, skuša v stečaj spraviti edini upnik, ki se s prisilno poravnavo ni strinjal - večinski lastnik iz Avstrije Bia Separations GmbH. Po trditvah direktorja slovenske Bia Separations d.o.o. s tem želi na poceni način priti do izjemno vredne tehnologije.
Kot je razbrati iz rednega poročila dolžnika za mesec junij 2017 (objavljeno na Ajpesu), vsakomesečno posredovanega sodišču v Novi Gorici, ki odloča o potrditvi prisilne poravnave, je Bia Separations d.o.o. tudi junijsko poslovanje zaključila z dobičkom, in sicer v višini 168.877 EUR. In to kljub izplačilu regresa v višini 38.148 EUR.
Hkrati so v juniju na novo zaposlili 6 sodelavcev, od začetka prisilne poravnave v avgustu 2016 pa kar 16. Skupaj imajo tako ta trenutek 56 redno zaposlenih, kar bistveno presega zahteve javne agencije Japti/SPIRIT po številu ohranjanja delovnih mest, vendar ta še vedno vztraja pri tožbi.
Po prepričanju direktorja dr. Aleša Štrancarja s tem država asistira GmbH (in njenemu zastopniku ter stečajnemu upravitelju Michaelu Wagnerju) v zahtevi po stečaju ajdovske Bia Separations d.o.o..
Poslovni rezultati Družbe bi bili sicer še bistveno boljši, če del potencialnih kupcev, zaradi še nepotrjene prisilne poravnave, ne bi zavračal poslovanja z družbo, trdi Štancar. Tako pa so samo junija zaradi nezaupanja dobaviteljev samo za avansna plačila porabili dodatnih 64.681 evrov.
Formalni in neformalni pritiski na sodišče in revizijske hiše s strani GmbH Štancarja še bolj utrjujejo v prepričanju, da zahteva po stečaju ni posledica skrbi za upnike GmbH ali upnike BIA Separations d.o.o., temveč nadaljevanje plana sovražnega prevzema, s čemer bi se po najnižji možni ceni dokopali do njihove tehnologije. S tem pa bi seveda bili oškodovani tudi upniki.
Leta 2015 je Wagnerju mimo soglasja vodstva že uspelo spraviti v stečaj avstrijsko družbo Bia Separations GmbH, sedaj pa to skuša speljati še za slovensko Bia Separatins d.o.o. Stečaj tudi druge družbe bi namreč tistim, ki stojijo za to zahtevo, omogočil prevzem tehnologije za najmanjšo možno ceno.
V ta namen so po besedah Štancarja z zavajajočimi izjavami prič zavedli že avstrijsko vrhovno sodišče, ki je vzelo pooblastila vodstvu GmbH, Wagner pa je slednje poskušal uveljaviti tudi na sodišču v Novi Gorici češ da odvzem pooblastil velja tudi za vodstvo Bia Separations d.o.o..
Sodišče zagrozilo vodstvu, da bo zaprto v zbirnem centru z begunci in migranti
Je pa Wagnerju uspelo doseči, da je, v kolikor ne bo sledilo njegovim zahtevam, sodišče vodstvu slovenske firme zagrozilo, da bo zaprto v zbirnem centru z begunci in migranti.
To je le del iger, ki so sprožene z namenom ustvarjanja pritiska na vodstvo, da bi vendarle klonilo. A očitno se dr. Aleš Štrancar ne da in še naprej skrbi za rast in razvoj podjetja ki ga vodi, v upanju, da ga bo sodišče rešilo mlinskega kamna, ki ga vleče na dno oceana.
Zadnje objave
Janković zavaja in pobudnike referenduma krivi za dražje nočno parkiranje
16. 6. 2026 ob 19:14
Starejši težje do zdravnika tudi zaradi digitalizacije
16. 6. 2026 ob 15:55
Banka Slovenije znižala napoved gospodarske rasti in zvišala oceno inflacije
16. 6. 2026 ob 15:47
Srečanje voditeljev držav G7 – prvi krog srečanj
16. 6. 2026 ob 15:45
Bizarna ali celo nasilna kampanja? Golob med spotom žensko trikrat udari po prstih
16. 6. 2026 ob 12:59
RSF nasedel slovenski aktivistični propagandi glede parlamentarne preiskave
16. 6. 2026 ob 12:24
Oblikovanje bojišča – permanentna volilna kampanja
16. 6. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (8. del): Zrušenje ameriških ambasad v Afriki
16. 6. 2026 ob 9:00
Leva matematika in 'antipolitika'
16. 6. 2026 ob 6:00
Kako je revolucija zmagala na Donački gori
15. 6. 2026 ob 19:05
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.