Bi nov zakon o državnih simbolih spodbudil Slovence k pogostejšem izobešanju zastave?

V društvu Heraldica Slovenija že dolgo opozarjajo, da je po 25 letih marsikateri del zakona, ki govori o državnih simbolih, zastarel in da se pri izobešanju zastav pojavljajo številni problemi.

Zato v svojem zakonskem predlogu predlagajo združevanje celotne materije, ki ureja državne simbole, v enem zakonu, posodobitev pravil rokovanja z državnimi simboli v skladu z uveljavljenimi grboslovnimi, zastavoslovni in muzikološkimi standardi in predvsem jasnejši zapis pravil o svobodni uporabi zastave, katerih namen je vzpodbuditi državljane in državljanke k pogostejši uporabi zastave.

V društvu Heraldica Slovenija pravijo, da že dejstvo, da je od prvotnega zakona minilo več kot četrt stoletja, nakazuje, da sta se zakonodaja ter sistem državne uprave, ki sta bila v veljavi v času sprejema Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, močno spremenila, kar narekuje terminološko posodobitev ter posodobitev v zvezi s sklicevanjem na inštitucije in inštitute, ki so veljavni v današnjem času.

Prepričani so, da je zakon o državnih simbolih nujno potreben posodobitev v sistemskem smislu. Okoli njega se je ves ta čas nakopičilo ogromno problemov uporabe državnih simbolov, ki se niso reševali sproti. Zakon namreč ni doživel niti ene same spremembe, čeprav so grboslovna, zastavoslovna in muzikološka stroka pogosto opozarjale na težave pri izvajanju in tolmačenju zakona.

Kje se skrivajo težave?

Poudarjajo, da sama grafična priloga iz leta 1994 z današnjega vidika nikakor ni več primerna za potrebe časa, v katerem prevladujejo digitalni trendi ter standardi, zaradi česar jo je nujno potrebno posodobiti in razširiti na druge primere uporabe simbolov.

Glede na izkušnje zastavoslovne stroke večina državljanov in državljank razume, kot da je dovoljeno zastavo Republike Slovenije izobešati zgolj in samo ob državnih praznikih, zaradi česar menijo, da je potreben jasnejši zapis načela svobodnega obešanja zastave, s čimer bi zagotovo pripomogli k pogostejšemu izobešanju.

Tudi težave z vrstnim redom izobešanja zastav so stalnica na vseh vrstah dogodkov, zaradi česar je potrebno precej bolj jasno določiti hierarhijo vseh možnih simbolov ter na jasen način (tudi s pomočjo grafičnih prilog) določiti načine izobešanja zastav.

Primerjalno pravno običajno je, da se državni grb uporablja zgolj in izključno za identifikacijo države kot take, zaradi česar je potrebno pravico do uporabe grba omejiti na državne organe Republike Slovenije, druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, ter njihove pripadnike.

Glede omembe himne je muzikološka stroka večkrat poudarila, da je himna v svojem bistvu skladba, ki se lahko izvaja tudi zgolj instrumentalno, kar pomeni, da sta na prvem mestu vedno notni zapis in skladatelj in šele na drugem pesnik, ki je napisal besedilo, ki se poje ob vokalni izvedbi. Zaradi navedenega je potrebna sprememba definicije himne in omemba njenega skladatelja Stanka Premrla. Notni zapis, ki se nahaja v obstoječi prilogi, je mestoma napačen in samovoljno ter brez utemeljenega razloga odstopa od Premrlovega izvirnika.

V praksi se je izkazalo, da se s težavami glede izobešanja največkrat sreča ravno policija in ne tržna inšpekcija, zaradi česar bi bilo smiselno pretežni del nadzorstva nad določbami novega zakona prenesti na policijo samo.

Slovenska zastava letos praznuje 173 let

7. aprila 2021 bo minilo natanko 173 let, odkar smo Slovenci dobili svojo zastavo. Ta prvi simbol slovenske narodnosti nam je skupaj z zahtevo po Zedinjeni Sloveniji prineslo burno leto 1848. Slovenski izobraženci so takrat javno definirali slovenske narodnopolitične zahteve in predstavili slovenski narodnopolitični program, ki je med drugim zahteval skupno Kraljestvo Slovenije v okviru Avstrije ter jasno poudaril enakopravnost slovenskega jezika v javnosti.