Časnik.si: Begunci - nič novega, ali pač?
Na begunce pogosto gledamo z nezaupanjem, strahom, izgovori in celo brezbrižnostjo. Ob tem pozabljamo, da so tudi slovenski rojaki v preteklosti pogosto odhajali od doma, iz ekonomskih, političnih in drugih razlogov, piše Renato Podberšič ml. za Časnik.si.
V teh dneh mineva stoletnica od prihoda prvih slovenskih beguncev iz Goriške v begunsko taborišče Bruck na Litvi, približno trideset kilometrov vzhodno od Dunaja. Prvi begunci so se pojavili leta 1914, ko so bežali iz avstro-ogrskih dežel, ki so se znašle sredi spopadov. Ob izbruhu vojne na jugozahodni državni meji in z vzpostavitvijo soške fronte maja 1915 se je spremenilo tudi življenje na zahodnem robu slovenskega narodnega ozemlja.
Do danes še ni točne evidence, ki bi pokazala veliko begunsko maso Slovencev. Kot že omenjeno je prvi val sprožil začetek spopadov maja 1915, drugi je sledil po italijanski zasedbi Gorice avgusta 1916, tretji pa po italijanskem prodoru na Banjšice avgusta 1917. Nekateri zgodovinarji omenjajo število okrog 80.000 slovenskih beguncev, razseljenih po tedanji Habsburški monarhiji. Tem je treba prišteti še okrog 10.000 do 12.000 slovenskih beguncev, ki so jih italijanske oblasti ob zasedbi v začetku vojne preselile v notranjost Kraljevine Italije.
Civilno prebivalstvo je moralo po ukazu državnih oblasti zapustiti domove in oditi v begunstvo. Državne oblasti so poskrbele za prevoz, nastanitev, zdravstveno zaščito in prehrano beguncev. Niso razlikovali med tistimi, ki so deželo zapustili na ukaz in onimi, ki so odšli prostovoljno.
Po uspešnem nemško–avstrijskem prodoru pri Kobaridu jeseni 1917 so začeli goriški begunci počasi razmišljati o vrnitvi na svoje večinoma porušene domove.
Kako pa so pred stoletjem sprejeli goriške begunce na Kranjskem? Šlo je za slovenske rojake, v veliki večini iste vere, ki so bežali k svojim rojakom. Ponekod so jim domačini pomagali tako pri namestitvi kot pri lajšanju begunskih tegob. Drugod so jih zmerjali s polentarji, izdajalskimi Lahi (!), pritepenci in celo lopovi.
Veloten prispevek si preberite na časnik.si.
Zadnje objave
Princip skladiščenja ABC in določanje prioritet
21. 7. 2026 ob 6:00
Dizel dražji za več kot 13 centov, bencin za dobrih šest
20. 7. 2026 ob 18:08
Fajonova brez Sahela: zdaj jo čaka le še stara služba na RTV
20. 7. 2026 ob 16:15
Ko oblačila postanejo greh: EU je prepovedala uničevanje neprodane mode
20. 7. 2026 ob 15:51
Grčija zaključuje eno najtežjih gospodarskih poglavij
20. 7. 2026 ob 13:13
Predsodki o velikih družinah
20. 7. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Princip skladiščenja ABC in določanje prioritet
21. 7. 2026 ob 6:00
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Kako smo zidali hiše (1/10): Zgodba o sadovnjaku s kvadrovci in sto kubikih peska
19. 7. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.