Banka Slovenije: Javnosti želimo sporočiti, kje so meje zdravega zadolževanja

"Želimo preprečiti čezmerno kreditiranje in čezmerno zadolževanje," je ob napovedi omejitev pri potrošniških posojilih bank pojasnil viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

Drugače pa je pri potrošniških posojilih, saj po ugotovitvah slovenske centralne banke že nekaj let rastejo več kot desetodstotno na medletni ravni, po letu 2018 pa se je okrepil tudi trend podaljševanja ročnosti, tudi do 12 let, čeprav je rok uporabe dobrin, za katere je bilo uporabljeno potrošniško posojilo, precej krajši. Kar pomeni, da potrošniki še vedno odplačujejo posojila za elektronske naprave, prevozna sredstva, mobilne telefone ... ko ti že dolgo niso več uporabni.

Zavezujoč ukrep bo postalo razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki ne bo smelo preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za del dohodka kreditojemalca, ki presega dvakratno minimalno plača.

Ročnost potrošniških posojil pa bo omejena na sedem let. Glede stanovanjskih posojil pa ostaja priporočilo bankam, da razmerje med zneskom posojila in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano, ne presega 80 odstotkov.