Naš narod je dal številne velike ljudi – umetnike, znanstvenike, raziskovalce, ustvarjalce, izumitelje … ki pa jih žal pogosto veliko premalo poznamo.
Dejstvo je, da smo v velikem delu države bili stoletja močno povezani s severno sosedo in da smo bili v tedanji skupni državi enakovredni državljani, ki smo imeli odprte življenjske priložnosti. O tem pričajo številni Slovenci, ki so bili kmečkega, tudi bajtarskega porekla, a so se uveljavili v visoki »germanski« družbi.
Od trnja do zvezd
Eden teh je bil vsekakor Janez Puh, izumitelj in industrialec. Izhajal je iz revne bajtarske družine v Slovenskih goricah. Pri devetih letih je moral iti služit, dvanajstleten pa je zbežal, da bi se izučil za ključavničarja. To mu je tudi uspelo. Potem je moral leta 1882 odslužiti vojsko. Tam se je izučil še za mehanika ter postal prvi ključavničar v polku.
Foto: WikiCommon
Ko je odslužil vojsko, se je naselil v Gradcu in začel popravljati šivalne stroje in kolesa, ki so takrat začela prihajati iz Anglije. Bila so precej nevarna s prvim izjemno velikim kolesom in Janez je začel razmišljati o predelavi. Dobil je idejo o dveh enako velikih kolesih s krogličnim ležajem, ki bi bili vpeti v nižjem okvirju in tako bolj stabilni in lažji za vožnjo. Zamisel je tudi uresničil.
Poročil se je z Marijo Reinitzhub, hčerko premožnega meščana. Otrok nista imela. Sanje o lastni delavnici so s poroko postale resničnost. Uredil jo je v tastovem steklenjaku in ustanovil podjetje Styria. Proizvajal je kolesa, kupci so bili predvsem bogataši, prodaja pa je bila odlična. V nekaj letih je podjetje zraslo na 300 zaposlenih in šest tisoč koles letno. Kmalu je ustanovil tovarno.
Njegova tovarna se je kasneje vključila v koncern Steyr Daimler Puch, ki je še danes pomemben proizvajalec vozil in je sedaj del koncerna Magna Steyr.
Vseskozi je razvijal iz izboljševal svoje proizvode. Prijavil je kar 17 patentov za kolesa, nekaj tudi za šivalne in pisalne stroje. Prvo motorno kolo se je po graških ulicah zapeljalo leta 1901, čez dve leti pa so že začeli serijsko proizvodnjo. Po vsej habsburški monarhiji so se širile njegove licenčne prodajalne, pa tudi popravljalnice.
Foto: WikiCommon
Prvi Puhov avtomobil
Puh je idejo za avtomobil dobil, ker sta se z ženo vozila na motorju in ju je zmočil dež. Začel je načrtovati nekakšno streho nad motorjem, nato pa vse skupaj razširil in predelal v avtomobil. Puh seveda ni bil izumitelj avtomobila, imel je pa pomemben del pri njegovem razvoju v obliko in učinkovitost kot jo poznamo danes.
Za avtomobile je prijavil več patentov, priznali so mu jih trinajst. Serijsko so jih začeli v njegovi tovarni izdelovati leta 1906. Sproti je reševal težave, ki so se pokazale v praksi, in stalno delal na izboljšavah. Tako po vseh izboljšavah velja za izumitelja štirivaljnega eksplozivnega motorja z dvema paroma zrcalno gibajočih se batov. Še desetletja pozneje sta ta motor uporabljala znameniti VW hrošč in kultni porsche 911.
Foto: WikiCommon
Spreten prodajalec
Janez je dobro vedel, kako pritegniti kupce. Njegovi dvokolesniki so nastopali in zmagovali na dirkah, plakate in oglasne reklame je snoval sam. Kar nekaj dirk s kolesi je bilo tudi na slovenskih tleh. Leta 1887 so bile prve kolesarske dirke na slovenskih tleh (od Šentvida do Ljubljane). Plakate, ki so vabili na dirke, bi naj Puh izdeloval sam. Tudi njegovi avtomobili so se pozneje redno udeleževali dirk in na njih tudi zmagovali.
Reklamni letak za kolesa (Foto: WikiCommon)
Janez Puh je umrl leta 1914, pokopan je v Gradcu. Njegovo smrt, morda pa delno tudi spomin, je zasenčila prva svetovna vojna.
Puhov grob v Gradcu (Foto: WikiCommon)
KOMENTAR: Andreja Barat
Vredno ogleda
Vreden ogleda je Puhov muzej v njegovem rojstnem kraju v Sakušaku v Slovenskih goricah. Tam najdemo stalno razstavo z naslovom »Janez Puh, sin Slovenskih goric, človek za vse čase«.
Društvo starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci pa tudi vsako leto junija organizira srečanje starodobnih vozil in panoramsko vožnjo, ki je prava paša za oči. Zanimiv je vsekakor tudi Puhov muzej v Gradcu, kjer so razstavljena številna originalna vozila.
Zelo očitno je, da Avstrijci Puha in njegov doprinos k razvoju avtomobilske industrije zelo cenijo. Tudi številne ulice so poimenovane po njem.
re:...v velikem delu države bili stoletja močno povezani s severno sosedo...
V vsakem tekstu se odraza ta sindrom manjvrednosti in podrejenosti. Slovenci so, kar so skoraj edino zaradi tega, ker je Karel Veliki konec 8. stoletja postavil mejo tja, kjer je vec ali manj se sedaj (razen notranje Istre). Ce te meje ne bi bilo, tudi ne bi bilo razlike med Sloevenci in Hrvati. Hrvati namrec nikoli niso bili del Svetega Rimskega Cesarstva, zato so se razvijali malo drugace. Slovenci niso bili "povezani s severno sosedo", ampak je bila Kranjska/Stajerska integralni, bistven del Habsburskega kraljestva/cesarstva. Slovenci so bili toliko domacini v tem kraljestvu, kot Nemci. Vsi so bili Avstrijci.
Ali je bil Puch/Puh Slovenec ali Nemec izgleda precej nebistveno, tocno v luci zgornjega. Avstrijec je bil. Kateri jezik je bolj obvladal ali pa oba, je se najbolj stvar njegove omike in kulture. Da bi si ga kdorkoli sedaj "prisvajal", je nesmiselno.
Ceprav se ob tem spomnim kaksne komedije si juzni bratje dovolijo okoli Nikole Tesla. Srb ali Hrvat oz. kaj vec in kaj manj. Americani so se najblizje bistvenemu: American je bil. Tako kot je bil Puch/Puh pac Avstrijec, ker je zivel kot Avstrijec.
MEFISTO
26. 07. 2023 07:47:190
Jaz bi tudi rad žvel kot Avstrijec, pa mi levičarski in drugi zmedeni volivci ne privoščijo.
4 komentarjev
Katarina Mikus
Imam e- kolo znamke Puch. Odlično dela.
Peter Klepec
re:...v velikem delu države bili stoletja močno povezani s severno sosedo...
V vsakem tekstu se odraza ta sindrom manjvrednosti in podrejenosti. Slovenci so, kar so skoraj edino zaradi tega, ker je Karel Veliki konec 8. stoletja postavil mejo tja, kjer je vec ali manj se sedaj (razen notranje Istre). Ce te meje ne bi bilo, tudi ne bi bilo razlike med Sloevenci in Hrvati. Hrvati namrec nikoli niso bili del Svetega Rimskega Cesarstva, zato so se razvijali malo drugace. Slovenci niso bili "povezani s severno sosedo", ampak je bila Kranjska/Stajerska integralni, bistven del Habsburskega kraljestva/cesarstva. Slovenci so bili toliko domacini v tem kraljestvu, kot Nemci. Vsi so bili Avstrijci.
Ali je bil Puch/Puh Slovenec ali Nemec izgleda precej nebistveno, tocno v luci zgornjega. Avstrijec je bil. Kateri jezik je bolj obvladal ali pa oba, je se najbolj stvar njegove omike in kulture. Da bi si ga kdorkoli sedaj "prisvajal", je nesmiselno.
Ceprav se ob tem spomnim kaksne komedije si juzni bratje dovolijo okoli Nikole Tesla. Srb ali Hrvat oz. kaj vec in kaj manj. Americani so se najblizje bistvenemu: American je bil. Tako kot je bil Puch/Puh pac Avstrijec, ker je zivel kot Avstrijec.
MEFISTO
Jaz bi tudi rad žvel kot Avstrijec, pa mi levičarski in drugi zmedeni volivci ne privoščijo.
miro
Pohvalno, da se seznanimo z zgodovino uglednih Slovencev tudi izven politike...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.