Avstrijska pravosodna ministrica nad križe v šolah, državljani jih odločno branijo

Uredništvo
Novo leto je, skupaj z novo vlado, prineslo nove razprave o verskih simbolih v avstrijskih javnih prostorih. Naša severna soseda je pretekli teden zopet odprla razprave o tem, ali razpela oz. križi sodijo na stene javnih ustanov ali ne.

Tokrat je razpravo sprožila nova pravosodna ministrica Alma Zadić iz vrst Zelenih. A takoj se je izkazalo, Avstrijci križev ne dajo, pa najsi so katoličani ali ne.

Ministrica ne želi križev, a se zaveda, da je večina Avstrijcev za križe v javnih ustanovah


Zadićeva, sicer begunka iz Bosne in Hercegovine, se je zavzela za "jasno ločitev Cerkve in države" in za ORF dejala, da ima “zelo sekularen pogled na državo”. Kot je povedala, imajo tudi znotraj stranke Zelenih zelo različne poglede na križe v javnih prostorih. Ministrica meni, da so javni prostori prav lahko brez verskih simbolov, a se zaveda, da to mnenje v Avstriji ni večinsko.

"Izogibajte se križev v javnih zgradbah, gospa Zadić!" se je na njene izjave odzval vodja FPÖ Norbert Hofer. Po mnenju stranke svobodnjakov, ki jo Hofer vodi, bi Zeleni v vladi morali spoštovati tudi avstrijske vrednote in tradicijo. Križi v razredih "bodo tam ostali", je dejal tudi šolski minister Heinz Fassmann, ki se je skliceval na zakonodajo. Hofer je predsedika stranke ÖVP in zveznega kanclerja Sebastiana Kurza pozval, naj se jasno zaveže k temu, da bodo križi ostali v šolskih učilnicah, v sodnih dvoranah in na gorskih vrhovih.

Nejasna pravna ureditev


Vprašanje križev v javnih prostorih v Avstriji sicer ni jasno urejeno. Razpela imajo po svojih državnih zakonih v vseh učilnicah tako otroci v šolah v Salzburgu, Zgornji Avstriji, Predarlski in Gradiščanski. V vseh drugih zveznih deželah pa imajo razpela le v učilnicah, kjer je večina učencev kristjanov. Na drugi strani ni nobene zakonske določbe, ki bi zahtevala križ v sodnih dvoranah, a tudi nobene, ki bi verske simbole izrecno prepovedovala.

Vprašanje verskih simbolov in praks so sicer pogosta tema versko in kulturno občutljivih Avstrijcev. O križih so tako razprave tekle v lanski volilni kampanji, leta 2018 pa so o njih razpravljali tudi v Nemčiji. Na Bavarskem so tedaj sprejeli zakon, po katerem so v javne ustanove obesili križe. "V Avstriji v tem pogledu ne vidimo nobene potrebe, saj imamo v bistvu jasno ločitev med cerkvijo in državo ... Križ je za nas kulturni simbol, saj kaže na judovsko-krščanske korenine naših etičnih in kulturnih norm," je tedaj za Kurier dejal avstrijski podpredsednik Heinz-Christian Strache.

Za ohranitev katoliških temeljev in kulture


Več kot dve tretjini Avstrijcev je sicer v preteklih javnomnenjskih anketah podpiralo križe na stenah javnih ustanov, posebej v šolah. Tudi tisti, ki niso katoličani, večinoma menijo, da je Avstrija katoliška država in mora taka ostati. Številni politiki so tako v razpravi preko socialnih omrežij delili gesla, s katerimi so pozivali k obrambi in ohranitvi avstrijske kulture, simbolov in korenin.

Skoraj hkrati z razpravo o križih se je zopet začela tudi razprava o pokrivanju. Ministrica  Susanne Raab iz vrst ljudske ÖVP namreč dejala, da bi bila prepoved nošenja naglavnih rut za učitelje lahko  "možen naslednji korak". Vodja Zelenih Werner Kogler je pobudo takoj zavrnil. Predlog v Avstriji ni nov.

V državi sicer od leta 2017 velja prepoved nošenja burke in nikaba, lani pa so prepovedali tudi nošenje naglavnih rut za deklice v osnovnih šolah. Zakon je šel v ustavno presojo na zahtevo islamske skupnosti.

KOMENTAR: Uredništvo
Vse naše sosede, Avstrija, Italija, Madžarska in Hrvaška se jasno identificirajo kot države s katoliškimi koreninami in tradicijo, ki si ne pustijo vzeti verskih simbolov. Še več, v zadnjem času jih ob rasti narodne zavesti in želji po ohranitvi lastne kulture in nacije ponekod vračajo v šole in druge javne ustanove. Slovenija tako ostaja sekularni otrok, kjer se zdi nepredstavljivo, da bi v javnih šolah kot kulturni simbol viseli križi. Hkrati pa v "ideološko nevtalnih" vrtcih in šolah otroke učijo o spremembi spola in normalnosti transseksualnosti. Naše sosede se zavedajo, da brez jasnih temeljev ni prihodnosti. Tudi pri nas brez zavedanja na krščanstvu osnovanih vrednot naše države ne bomo ohranili lastne države.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Predvolilno mešetarjenje z davki: Slovenci pri plačah pogorimo proti vsem sosedom, podjetja pa selijo sedeže
  • 13. 01. 2026
Opomin iz Avstrije: Korupcijska afera »Slovenska Ibiza«; ko so ogroženi temelji države, je edino zdravilo resnica
  • 18. 03. 2026
Medtem ko Avstrija in Hrvaška znižujeta davke na hrano, Slovenija ustvarja nove podražitve
  • 29. 01. 2026