Anže Logar za Večer: Katarze po bančni luknji ne bo
"Slovenija te domače naloge ni naredila, kot bi jo morala," o podatku Eurostata, da je Slovenija v EU še vedno rekorderka po deležu slabih posojil, za Večer pravi poslanec SDS Anže Logar, predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu,
"Specifika slovenskega bančnega sistema so bile podružnice, ki sta jih NLB in Nova KBM imeli po Balkanu in drugih evropskih državah," pojasnjuje, "Bistveno so prispevale k velikosti bančne luknje, niso pa bile zajete v sanacijo 2013."
"Dejstvo je tudi, da se je Slovenija sanacije in prestrukturiranja bank lotila relativno pozno, bistveno kasneje kot druge države, ki jih je udarila finančna kriza," še navaja.
"Glavni vzrok za bančno luknjo je pomanjkanje vladavine prava," komentira dogajanje v slovenskih bankah do leta 2013, "V Sloveniji namreč ni prišlo v zavest, da morajo biti vsi tisti, ki kršijo pravila in zakone, slej ko prej odkriti in ustrezno kaznovani."
Omenja tudi korporativno kulturo, ki se je oblikovala v bankah in je dopuščala kohabitacijo slabih praks. "Slabih praks ni nihče preganjal, niso jih odkrivale notranje revizije, niso jih sankcionirale uprave ne preiskovali nadzorni sveti, dolga leta ni reagiral niti regulator."
Toda kljub pretresu slovenskih bank leta 2013 pravi, da do katarze še ni prišlo in da se je stari sistem zgolj prilagodil in funkcionira naprej. "Na Islandiji so odgovorni za bančno luknjo odgovarjali, pri nas pa smo dali le denar, ne da bi kdo moral odgovarjati. Islandsko gospodarstvo danes raste nekajkrat hitreje od slovenskega - v zadnjem četrtletju lanskega leta za 10 odstotkov," dodaja.
Celoten intervju si lahko preberete v Večeru.
"Specifika slovenskega bančnega sistema so bile podružnice, ki sta jih NLB in Nova KBM imeli po Balkanu in drugih evropskih državah," pojasnjuje, "Bistveno so prispevale k velikosti bančne luknje, niso pa bile zajete v sanacijo 2013."
"Dejstvo je tudi, da se je Slovenija sanacije in prestrukturiranja bank lotila relativno pozno, bistveno kasneje kot druge države, ki jih je udarila finančna kriza," še navaja.
"Glavni vzrok za bančno luknjo je pomanjkanje vladavine prava," komentira dogajanje v slovenskih bankah do leta 2013, "V Sloveniji namreč ni prišlo v zavest, da morajo biti vsi tisti, ki kršijo pravila in zakone, slej ko prej odkriti in ustrezno kaznovani."
Omenja tudi korporativno kulturo, ki se je oblikovala v bankah in je dopuščala kohabitacijo slabih praks. "Slabih praks ni nihče preganjal, niso jih odkrivale notranje revizije, niso jih sankcionirale uprave ne preiskovali nadzorni sveti, dolga leta ni reagiral niti regulator."
Toda kljub pretresu slovenskih bank leta 2013 pravi, da do katarze še ni prišlo in da se je stari sistem zgolj prilagodil in funkcionira naprej. "Na Islandiji so odgovorni za bančno luknjo odgovarjali, pri nas pa smo dali le denar, ne da bi kdo moral odgovarjati. Islandsko gospodarstvo danes raste nekajkrat hitreje od slovenskega - v zadnjem četrtletju lanskega leta za 10 odstotkov," dodaja.
Celoten intervju si lahko preberete v Večeru.
Povezani članki
Zadnje objave
Zaradi korupcije in kriminala prebivalec Slovenije prikrajšan za 2.200 evrov letno
17. 10. 2026 ob 7:30
Od Johance do Nike
17. 10. 2026 ob 6:00
Število spletnih zlorab otrok je drastično poskočilo
16. 10. 2026 ob 18:18
Razvojni zakon znova razdelil poslance, v razpravi celo namigovanja na Hitlerja
16. 10. 2026 ob 17:17
Med 100 najvplivnejšimi kmeticami sveta tudi Dolenjka Nataša Medle
16. 10. 2026 ob 15:48
Ekskluzivno za naročnike
Od Johance do Nike
17. 10. 2026 ob 6:00
V znamenju ideologije rdeče zvezde
16. 10. 2026 ob 6:00
Preobrat?
15. 10. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
17
Družinski dan v gozdu
09:30 - 13:00
OCT
18
OCT
21
Bralni klub: »Ko knjiga spregovori«
10:00 - 12:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.