Anže Logar za Večer: Katarze po bančni luknji ne bo
"Slovenija te domače naloge ni naredila, kot bi jo morala," o podatku Eurostata, da je Slovenija v EU še vedno rekorderka po deležu slabih posojil, za Večer pravi poslanec SDS Anže Logar, predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu,
"Specifika slovenskega bančnega sistema so bile podružnice, ki sta jih NLB in Nova KBM imeli po Balkanu in drugih evropskih državah," pojasnjuje, "Bistveno so prispevale k velikosti bančne luknje, niso pa bile zajete v sanacijo 2013."
"Dejstvo je tudi, da se je Slovenija sanacije in prestrukturiranja bank lotila relativno pozno, bistveno kasneje kot druge države, ki jih je udarila finančna kriza," še navaja.
"Glavni vzrok za bančno luknjo je pomanjkanje vladavine prava," komentira dogajanje v slovenskih bankah do leta 2013, "V Sloveniji namreč ni prišlo v zavest, da morajo biti vsi tisti, ki kršijo pravila in zakone, slej ko prej odkriti in ustrezno kaznovani."
Omenja tudi korporativno kulturo, ki se je oblikovala v bankah in je dopuščala kohabitacijo slabih praks. "Slabih praks ni nihče preganjal, niso jih odkrivale notranje revizije, niso jih sankcionirale uprave ne preiskovali nadzorni sveti, dolga leta ni reagiral niti regulator."
Toda kljub pretresu slovenskih bank leta 2013 pravi, da do katarze še ni prišlo in da se je stari sistem zgolj prilagodil in funkcionira naprej. "Na Islandiji so odgovorni za bančno luknjo odgovarjali, pri nas pa smo dali le denar, ne da bi kdo moral odgovarjati. Islandsko gospodarstvo danes raste nekajkrat hitreje od slovenskega - v zadnjem četrtletju lanskega leta za 10 odstotkov," dodaja.
Celoten intervju si lahko preberete v Večeru.
"Specifika slovenskega bančnega sistema so bile podružnice, ki sta jih NLB in Nova KBM imeli po Balkanu in drugih evropskih državah," pojasnjuje, "Bistveno so prispevale k velikosti bančne luknje, niso pa bile zajete v sanacijo 2013."
"Dejstvo je tudi, da se je Slovenija sanacije in prestrukturiranja bank lotila relativno pozno, bistveno kasneje kot druge države, ki jih je udarila finančna kriza," še navaja.
"Glavni vzrok za bančno luknjo je pomanjkanje vladavine prava," komentira dogajanje v slovenskih bankah do leta 2013, "V Sloveniji namreč ni prišlo v zavest, da morajo biti vsi tisti, ki kršijo pravila in zakone, slej ko prej odkriti in ustrezno kaznovani."
Omenja tudi korporativno kulturo, ki se je oblikovala v bankah in je dopuščala kohabitacijo slabih praks. "Slabih praks ni nihče preganjal, niso jih odkrivale notranje revizije, niso jih sankcionirale uprave ne preiskovali nadzorni sveti, dolga leta ni reagiral niti regulator."
Toda kljub pretresu slovenskih bank leta 2013 pravi, da do katarze še ni prišlo in da se je stari sistem zgolj prilagodil in funkcionira naprej. "Na Islandiji so odgovorni za bančno luknjo odgovarjali, pri nas pa smo dali le denar, ne da bi kdo moral odgovarjati. Islandsko gospodarstvo danes raste nekajkrat hitreje od slovenskega - v zadnjem četrtletju lanskega leta za 10 odstotkov," dodaja.
Celoten intervju si lahko preberete v Večeru.
Povezani članki
Zadnje objave
Bencin in dizel danes občutno cenejša
2. 6. 2026 ob 10:19
Financiranje terorističnih organizacij v Evropi, migracije in odziv institucij
1. 6. 2026 ob 17:41
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.