Anže Logar za Večer: Katarze po bančni luknji ne bo
"Slovenija te domače naloge ni naredila, kot bi jo morala," o podatku Eurostata, da je Slovenija v EU še vedno rekorderka po deležu slabih posojil, za Večer pravi poslanec SDS Anže Logar, predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu,
"Specifika slovenskega bančnega sistema so bile podružnice, ki sta jih NLB in Nova KBM imeli po Balkanu in drugih evropskih državah," pojasnjuje, "Bistveno so prispevale k velikosti bančne luknje, niso pa bile zajete v sanacijo 2013."
"Dejstvo je tudi, da se je Slovenija sanacije in prestrukturiranja bank lotila relativno pozno, bistveno kasneje kot druge države, ki jih je udarila finančna kriza," še navaja.
"Glavni vzrok za bančno luknjo je pomanjkanje vladavine prava," komentira dogajanje v slovenskih bankah do leta 2013, "V Sloveniji namreč ni prišlo v zavest, da morajo biti vsi tisti, ki kršijo pravila in zakone, slej ko prej odkriti in ustrezno kaznovani."
Omenja tudi korporativno kulturo, ki se je oblikovala v bankah in je dopuščala kohabitacijo slabih praks. "Slabih praks ni nihče preganjal, niso jih odkrivale notranje revizije, niso jih sankcionirale uprave ne preiskovali nadzorni sveti, dolga leta ni reagiral niti regulator."
Toda kljub pretresu slovenskih bank leta 2013 pravi, da do katarze še ni prišlo in da se je stari sistem zgolj prilagodil in funkcionira naprej. "Na Islandiji so odgovorni za bančno luknjo odgovarjali, pri nas pa smo dali le denar, ne da bi kdo moral odgovarjati. Islandsko gospodarstvo danes raste nekajkrat hitreje od slovenskega - v zadnjem četrtletju lanskega leta za 10 odstotkov," dodaja.
Celoten intervju si lahko preberete v Večeru.
"Specifika slovenskega bančnega sistema so bile podružnice, ki sta jih NLB in Nova KBM imeli po Balkanu in drugih evropskih državah," pojasnjuje, "Bistveno so prispevale k velikosti bančne luknje, niso pa bile zajete v sanacijo 2013."
"Dejstvo je tudi, da se je Slovenija sanacije in prestrukturiranja bank lotila relativno pozno, bistveno kasneje kot druge države, ki jih je udarila finančna kriza," še navaja.
"Glavni vzrok za bančno luknjo je pomanjkanje vladavine prava," komentira dogajanje v slovenskih bankah do leta 2013, "V Sloveniji namreč ni prišlo v zavest, da morajo biti vsi tisti, ki kršijo pravila in zakone, slej ko prej odkriti in ustrezno kaznovani."
Omenja tudi korporativno kulturo, ki se je oblikovala v bankah in je dopuščala kohabitacijo slabih praks. "Slabih praks ni nihče preganjal, niso jih odkrivale notranje revizije, niso jih sankcionirale uprave ne preiskovali nadzorni sveti, dolga leta ni reagiral niti regulator."
Toda kljub pretresu slovenskih bank leta 2013 pravi, da do katarze še ni prišlo in da se je stari sistem zgolj prilagodil in funkcionira naprej. "Na Islandiji so odgovorni za bančno luknjo odgovarjali, pri nas pa smo dali le denar, ne da bi kdo moral odgovarjati. Islandsko gospodarstvo danes raste nekajkrat hitreje od slovenskega - v zadnjem četrtletju lanskega leta za 10 odstotkov," dodaja.
Celoten intervju si lahko preberete v Večeru.
Povezani članki
Zadnje objave
Trump bo gostil Xija v ZDA
31. 8. 2026 ob 21:23
Odstopata direktorja dveh največjih ljubljanskih zdravstvenih ustanov
31. 8. 2026 ob 21:11
Nova pravila za gensko urejene rastline: potrošnik ne bo vedel, da gre za NGT-1
31. 8. 2026 ob 19:18
Janša o odvisnosti EU od Kitajske in Rusije: Odvisnost lahko nekdo spremeni v vzvod
31. 8. 2026 ob 15:56
Od torka cenejši dizel in kurilno olje, bencin nekoliko dražji
31. 8. 2026 ob 14:48
Goloba bo zaradi 'janšistov' še bolela glava
31. 8. 2026 ob 13:00
Ekskluzivno za naročnike
Kaj opredeljuje posameznika
31. 8. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (6/10): Izjemne delovne ekipe na terenu
30. 8. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
04
7. Slovenski večer v Celovcu
19:00 - 22:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.