Anže Logar za Večer: Katarze po bančni luknji ne bo
"Slovenija te domače naloge ni naredila, kot bi jo morala," o podatku Eurostata, da je Slovenija v EU še vedno rekorderka po deležu slabih posojil, za Večer pravi poslanec SDS Anže Logar, predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu,
"Specifika slovenskega bančnega sistema so bile podružnice, ki sta jih NLB in Nova KBM imeli po Balkanu in drugih evropskih državah," pojasnjuje, "Bistveno so prispevale k velikosti bančne luknje, niso pa bile zajete v sanacijo 2013."
"Dejstvo je tudi, da se je Slovenija sanacije in prestrukturiranja bank lotila relativno pozno, bistveno kasneje kot druge države, ki jih je udarila finančna kriza," še navaja.
"Glavni vzrok za bančno luknjo je pomanjkanje vladavine prava," komentira dogajanje v slovenskih bankah do leta 2013, "V Sloveniji namreč ni prišlo v zavest, da morajo biti vsi tisti, ki kršijo pravila in zakone, slej ko prej odkriti in ustrezno kaznovani."
Omenja tudi korporativno kulturo, ki se je oblikovala v bankah in je dopuščala kohabitacijo slabih praks. "Slabih praks ni nihče preganjal, niso jih odkrivale notranje revizije, niso jih sankcionirale uprave ne preiskovali nadzorni sveti, dolga leta ni reagiral niti regulator."
Toda kljub pretresu slovenskih bank leta 2013 pravi, da do katarze še ni prišlo in da se je stari sistem zgolj prilagodil in funkcionira naprej. "Na Islandiji so odgovorni za bančno luknjo odgovarjali, pri nas pa smo dali le denar, ne da bi kdo moral odgovarjati. Islandsko gospodarstvo danes raste nekajkrat hitreje od slovenskega - v zadnjem četrtletju lanskega leta za 10 odstotkov," dodaja.
Celoten intervju si lahko preberete v Večeru.
"Specifika slovenskega bančnega sistema so bile podružnice, ki sta jih NLB in Nova KBM imeli po Balkanu in drugih evropskih državah," pojasnjuje, "Bistveno so prispevale k velikosti bančne luknje, niso pa bile zajete v sanacijo 2013."
"Dejstvo je tudi, da se je Slovenija sanacije in prestrukturiranja bank lotila relativno pozno, bistveno kasneje kot druge države, ki jih je udarila finančna kriza," še navaja.
"Glavni vzrok za bančno luknjo je pomanjkanje vladavine prava," komentira dogajanje v slovenskih bankah do leta 2013, "V Sloveniji namreč ni prišlo v zavest, da morajo biti vsi tisti, ki kršijo pravila in zakone, slej ko prej odkriti in ustrezno kaznovani."
Omenja tudi korporativno kulturo, ki se je oblikovala v bankah in je dopuščala kohabitacijo slabih praks. "Slabih praks ni nihče preganjal, niso jih odkrivale notranje revizije, niso jih sankcionirale uprave ne preiskovali nadzorni sveti, dolga leta ni reagiral niti regulator."
Toda kljub pretresu slovenskih bank leta 2013 pravi, da do katarze še ni prišlo in da se je stari sistem zgolj prilagodil in funkcionira naprej. "Na Islandiji so odgovorni za bančno luknjo odgovarjali, pri nas pa smo dali le denar, ne da bi kdo moral odgovarjati. Islandsko gospodarstvo danes raste nekajkrat hitreje od slovenskega - v zadnjem četrtletju lanskega leta za 10 odstotkov," dodaja.
Celoten intervju si lahko preberete v Večeru.
Povezani članki
Zadnje objave
Kovčki prtljage ali kovčki denarja?
17. 7. 2026 ob 10:00
Cigler Kralj napovedal forenzični pregled na kmetijskem ministrstvu
17. 7. 2026 ob 7:00
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Pol milijona glasov proti Bruslju: zahtevajo remigracijo
16. 7. 2026 ob 23:17
V opoziciji pričakovani očitki: Skok naj bi preganjal politične nasprotnike
16. 7. 2026 ob 18:40
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Ekskluzivno za naročnike
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.