Anketa Dela: SDS po letu in dveh mesecih ponovno prva, uravnoveša se tudi razmerje med blokoma

Rok Čakš
Zajem slike Facebook SDS, Svoboda
POSLUŠAJ ČLANEK
Stranka z najvišjo podporo v anketi Mediane za Delo je ponovno SDS. Sicer znotraj intervala zaupanja s Svobodo, a vendarle. To mesto je od februarja 2021, ko se je pojavila na sceni, Janševim odvzela ravno Svoboda. Golobovi so prvič do sedaj v katerikoli javnomnenjski meritvi drugi, ne toliko zaradi rasti tekmeca, temveč zaradi lastnega izgubljanja podpore. 

Kljub padanju Svobode vladajoča koalicija v simulaciji poslanskih mest ohranja večino, a precej manjšo kot jo je dobila na volitvah. 

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi SDS volilo 23,3 % vprašanih, Svobodo pa zgolj še 23 %, kaže anketa časnika Delo. "Zgolj" zato, ker so v Svobodi še septembra lani bili na 30 odstotkih podpore, a od takrat iz meseca v mesec izgubljajo podpornike. Socialne demokrate bi volilo 6,2 % vprašanih, NSi 5,6 %, Levico pa 5,1 % vprašanih.

Precej glasov anketirancev prejema serija manjših strank, a nobena toliko, da bi si lahko ta trenutek obetala uvrstitve v državni zbor. SNS bi volilo 2,4 % vprašanih, Piratsko stranko 1,7 %, precej je izgubila Resni.ca s 1,6 %, prav toliko bi dobila SLS, Vesna decimalko manj itd. Neopredeljenih je 14 %.

Trendi opredeljenih anketirancev kažejo na strmo padanje podpore Svobodi in rahlo rast SDS-a, po volitvah sta se nekoliko, a ne bistveno, okrepili tako SD kot Levica. NSi v zadnjih mesecih ohranja podporo nekoliko nad odstotkom, ki jih je dobila na volitvah.


Razmerje samo še 47:41


Če rezultate ankete Dela preračunamo v sedeže državnega zbora, kar omogoča spletna stran volilna-napoved.si, dobimo sledeče razmerje moči: SDS bi imela 33 sedežev, kar je 6 več kot jih ima sedaj, Svoboda 32, oziroma 9 manj, SD 8, oziroma 1 več, NSi prav toliko, kar je enako kot jih imajo v obstoječem sklicu, Levica bi 2 sedeža pridobila.

Vladajoča koalicija bi tako namesto obstoječih 53 poslanskih sedežev zasedala zgolj še 47.



V skladu z navedenimi trendi je vse slabša tudi povprečna ocena dela vlade, ki jo Mediana za Delo prav tako meri na mesečni ravni. Tokrat zgolj še dobra četrtina vprašanih delo Golobove vlade ocenjuje pozitivno, približno toliko je tudi srednjih ocen, negativnih in zelo negativnih pa je kar 45 odstotkov (22,4 in 22,6). Povprečna ocena je tako najnižja do sedaj –2,63. Še februarja je znašala 2,97.

Na barometru priljubljenosti politikov je Delo tokrat na prvo mesto postavilo Natašo Pirc Musar, čeprav s povsem enakim povprečjem kot so ga anketiranci dodelili Anžetu Logarju (3,16). Tretji je še vedno minister za zdravje Danijel Bešič Loredan s povprečjem 2,97, četrti Matjaž Han, peta Dominika Švarc Pipan, na šestem mestu se še drži Urška Klakočar Zupančič, medtem ko je Robert Golob zdrsnil na sedmo mesto. Sledijo Tanja Fajon, Asta Vrečko, Matej Tonin in Janez Cigler Kralj. Janez Janša je na 18. mestu s povprečjem 2,35, za njim sta še Jelka Godec in Alenka Bratušek.

KOMENTAR: Rok Čakš
Sprememba na vrhu je prelomna točka, ki pa je bila neizogibna
Tokratna anketa Dela je prelomna v smislu, da je še en projekt instant stranke, ki je na volitvah pometel s vsemi ostalimi, izgubil prvo mesto v javnomnenjskih anketah – gre sicer za dejstvo, videno prav pri vseh tovrstnih projektih do sedaj, vprašanje je vedno le, koliko časa je potrebnega, da volivci spregledajo svojo zmoto. Golobovi so se do sedaj kar dobro držali, bolje od Cerarja in še posebej od Šarca, ki je prvo mesto izgubil že pred volitvami, ter nato še enkrat po odstopu, po tem ko mu je vendarle uspel veliki met s prevzemom oblasti, kar mu je takrat tudi ponovno dvignilo podporo. Kje sta njuni stranki kasneje končali, vemo. Na prvem mestu je torej ponovno tista stranka, ki v anketah praviloma zamenja usihajoč instant projekt – SDS. V tej sicer kaj prida ne pridobivajo, vendar držijo svojo bazo – ko se volivci od tekmecev selijo k manjšim strankam, ki jih ni v parlamentu, predvsem pa med neopredeljene, med opredeljenimi SDS izskoči. Pri tem je zanimivo, da druga opozicijska stranka, NSi, navkljub velikonočni ofenzivi SDS-ja iz vseh razpoložljivih topov nanjo podporo ohranja. To ne pomeni, da se del njenih volivcev, ki menijo, da bi v NSi svoje ravnanje vendarle morali bolj uskladiti z Janševo politiko, vsaj začasno ne seli k SDS-u. Nekaj jih je od krščanskih demokratov zagotovo prebegnilo, od koder tudi rahla rast največje stranke ta trenutek. A po drugi strani je NSi očitno pridobila nove volivce, s čimer blaži padec podpore (ne pozabimo, podpora NSi je v prvih povolilnih mesecih vidno naraščala). V končni fazi je to dobro za desnosredinski blok, saj s tem širi svoj doseg, kar je vidno iz grafike spletne strani volilna-napoved.si. Čeprav se precej glasov seli od Svobode na izvenparlamentarne stranke, pa se nobena od njih ne krepi toliko, da bi se ji ta trenutek obetala uvrstitev v državni zbor. Pomemben je poudarek "ta trenutek", saj volitev ni na obzorju, zato so kakršnekoli ocene o tem, kaj bi se na volitvah dejansko zgodilo, podobne temu, da bi za tri leta vnaprej napovedovali sneg glede na stanje današnjega vremena. Zato ni nepomembno poudariti, da gre pri anketah vedno le za odtis trenutnega stanja, pa še ta ne povsem adekvaten edini pravi anketi, volitvam samim torej. So pa anketni trendi koristni predvsem za prepoznavanje aktualnega utripa med volivci, ko gre za odnos do akterjev v politiki in njihovega početja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Rekord: Splošno nezadovoljstvo z vladno politiko je naraslo na 81 odstotkov
  • 19. 07. 2024
[VIDEO] To, kar dela Golob, je diktatorsko omejevanje in lastninjenje našega težko priborjenega znanja!
  • 18. 09. 2024
Robert Golob
Za Roberta Goloba je laganje naravno stanje stvari
  • 18. 09. 2024

Ekskluzivno za naročnike

Brody, 1. svetovna vojna
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
učbeniki, delovni zvezki
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Naslovnica Domovina 166
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13
Vse naročniške vsebine