Anketa Dela: Po poplavah navzgor vlada in SDS

Privzeta profilna slika
Rok Čakš

Vir foto: Twitter Janeza Janše in Instagram Roberta Goloba
POSLUŠAJ ČLANEK
Prvo merjenje javnega mnenja po katastrofalni ujmi, ki je prizadela Slovenijo, je prineslo precej boljšo oceno dela vlade od preteklih mesecev, pa tudi izstopajoče boljši rezultat SDS-a ter Levice. 

Politiki, ki so bili v medijskem ospredju ob poplavah, so precej pridobili tudi na barometru priljubljenosti, denimo Janez Janša, Robert Golob in predvsem Marjan Šarec. Padec pa so doživeli tisti, ki svoje solidarnosti niso javno izpostavljali. Najbolj očitno Anže Logar, pa tudi Matej Tonin.   

Besedo ali dve o vplivu političnih strategij v času naravnih katastrof na javnomnenjsko podporo politikam in strankam dodajamo v uredniškem komentarju.

Če bi bile volitve v nedeljo, bi po anketi Mediane za časnik Delo 23,6 % sodelujočih obkrožilo SDS, 22 % Gibanje Svoboda in 6,6 % Socialne demokrate. Sledita Levica s 6,5% in NSi s 4,5% podporo med vsemi anketiranci. Mejo parlamentarnega praga bi z 2,9% podporo med vsemi dosegla še Resni.ca, Pirate bi volilo 1,7 % sodelujočih, Vesno 1 %, SNS 0,9 %, prav toliko tudi SLS, Našo deželo 0,5 % itd. Neopredeljena je slaba petina sodelujočih.

Trendi kažejo stagnacijo podpore Svobodi, naraščanje podpore SDS-u, rahlo padanje podpore NSi-ju ter nihajočo podporo SD-ju, Levici ter stranki Resni.ca.



Delo vlade kot zelo pozitivno in pozitivno ocenjuje tretjina anketirancev, 30,8 % ji daje srednjo oceno, 34,7 % vprašanih pa ji daje negativno oziroma zelo negativno oceno. Povprečje ocen dela vlade znaša 2,89, kar je za 0,23 več kot mesec pred tem.

Na Delovem barometru priljubljenosti politikov se je s povprečno oceno 3,06 na prvem mestu utrdila predsednica republike Nataša Pirc Musar, a predvsem zaradi padca meseca Anžeta Logarja, ki je z 0,30 nižjim povprečjem od prejšnjega meseca (2,80) za las obdržal 2. mesto pred premierjem Robertom Golobom, ki je pridobil 0,12. Največji skok je uspel obrambnemu ministru Marjanu Šarcu – z 0,26 višjim povprečjem od julija je s spodnjega dela lestvice skočil na 4. mesto. Sledijo Matjaž Han, Urška Klakočar Zupančič, Janez Cigler Kralj, Tanja Fajon, Dominika Švarc Pipan, Matej Tonin in Asta Vrečko. Od ostalih sta nekaj pridobila Janez Janša (0,08) in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek (0,05), drugi s spodnjega dela lestvice so bili ocenjeni slabše kot mesec poprej.

KOMENTAR: Rok Čakš
Naplavljenci in potopljenci
Naravna nesreča je, ob vsej tragiki in grozi, ki jo nosi s seboj, politično gledano vedno tudi priložnost za izpostavljene politike, da se izkažejo kot odločni in zaupanja vredni vodje. Kot kaže prva post-poplavna javnomnenjska raziskava, vpliv naravne katastrofe nanjo je neizpodbiten, je precej dobro to uspelo vladi kot celoti ter največji opozicijski stranki. Dobrega vtisa vladajočim ob naravnih katastrofah v Sloveniji ni tako težko pustiti, saj sistem zaščite in reševanja deluje zelo kvalitetno in učinkovito in se nanj oblast lahko nasloni. Iz javnomnenjskega vidika je zato za vladajoče bolj kot kaj drugega pomembno, da se pravi čas pojavijo na pravem mestu – torej na vladi za kamerami in nato na terenu – ter da slučajno ne "zaspijo" na kakšni počitniški destinaciji. Premierju Golobu je to za las uspelo, čeprav naj bi, kot je pisal Bojan Požar, najprej okleval, ali bo vrnitev iz eksotične Grčije res nujna. Med čakanjem na Goloba pa je ugled vlade reševal minister za obrambo Marjan Šarec, ki je začel v domačem štabu Civilne zaščite v Kamniku in nato aktivno križaril po prizadetih območjih. Njegov javnomnenjski poskok dokazuje, da se je odzval tako, kot ljudje od obrambnega ministra pričakujejo. Podobno velja tudi za največjo opozicijsko stranko in njenega predsednika. Janša in SDS sta preveč izkušena, da ne bi vedela, kaj jim je v takšni situaciji storiti. Sledila je mobilizacija in večina izpostavljenih politikov SDS-a je ogromno delovnih ur preživelo z lopatami na terenu. In, kar je s političnega vidika bistveno, s svojo dobrodelnostjo so preplavili družbena omrežja ter lastne medije. Poskok v anketi dokazuje, da so ljudje njihov angažma znali (o)ceniti. Najbrž bi znali podobno ovrednotiti tudi Logarjevega ali tistega od politikov NSi, če bi zanje izvedeli. A ti so izraze svoje solidarnosti držali stran od omrežij in s tem od oči širše množice volivcev. S tem so se sicer izognili očitkom o propagiranju lastne dobrodelnosti, a ravno anketa dokazuje, da bodo za to plačali določeno politično ceno. Kar pa so, glede na njihovo politično kilometrino, očitno bili pripravljeni storiti. Kakorkoli, vtis, ustvarjen okoli naravne katastrofe, se bo še odražal v anketi ali dveh, pa vendar so volitve še predaleč, da bi to nanje imelo kakšen večji vpliv. In čeprav ima vlada zdaj priložnost, da se izkaže s sanacijo posledic in ureditvijo področja urejanja voda, na koncu o njeni usodi vendarle ne bo odločalo to. Ne pozabimo, medtem ko je naša pozornost namenjena naravni ujmi, Slovenija še vedno nima ministra za zdravje; natančneje, to delo opravlja Golob sam. Kako intenzivno in s kakšno pozornostjo, pa si, glede na okoliščine, lahko z lahkoto predstavljamo. Zato še vedno, ali pa še močneje velja, kot smo dejali v zadnjem Odmevu tedna tega poletja: naslednja glava, ki pade zaradi zdravstva, je lahko samo Golobova. Ne glede na to, kdo se bo zavihtel na mesto ministra za zdravje. In ledeni gori, ki ji naproti pluje naš javni zdravstveni sistem, se bo z vsakim novim dnem neukrepanja težje izogniti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike