Andres Vombergar: Mnogi sovrstniki niso mogli razumeti, zakaj moram ob sobotah hoditi še v slovensko šolo (2. del)

vir: arhiv Andresa Vombergarja

V drugem delu intervjuja smo se z novopečenim slovenskim reprezentantom pogovarjali o primerjavi slovenskega in argentinskega nogometa, spominih na obe obdobji, ko je igral za Olimpijo, ter tudi o njegovem otroštvu, slovenski skupnosti v Argentini, veri in prihodnosti.

Andres, preizkusili ste tako slovenski kot argentinski nogomet. V čem se najbolj razlikujeta?

Argentinska liga je res kakovostnejša, ampak najbolj drugačno jo dela prav ta ambient, ko je na tekmah po 40 ali 50 tisoč navijačev. To je zagotovo lepše gledati tako za navijače kot za nogometaše.

Tudi slovenska nogometna liga je zame na zelo visokem nivoju. Klubi imajo zelo dobre mlade nogometaše. Prepričan sem, da se bo slovenski nogomet v prihodnje še razvijal.

Kaj vam je bilo pri slovenskem nogometu všeč in kaj vas je od njega odvračalo?

Ko sem prvič prišel v slovenski nogomet, sem iz druge argentinske lige prestopil v Olimpijo. To je bila takrat zame ena stopnička višje v karieri. Imeli smo trenerja Biščana in zares dobro ekipo, Maribor je igral v ligi prvakov. Takrat sem se ogromno naučil, saj sem prišel na zares vrhunski nivo. Prve mesece sem se kar trudil, da sem ujel ritem.

Arhiv Andresa Vombergarja

Slovenski nogometaši so zelo profesionalni, tehnično zelo dobri, morda pa so bolj strukturirani kot v Argentini, kjer so nogometaši manj disciplinirani, več driblajo in gredo večkrat iz trenerjevih okvirjev. Včasih je eno boljše od drugega, odvisno iz katerega kota gledaš.

Zadeli ste najpomembnejši zadetek sredi Ljudskega vrta v 90. minuti in postali pravi junak naslova, ki ga je Olimpija čakala skoraj 20 let. Kakšen je bil občutek zadeti na tako napeti tekmi in odločiti prvenstvo?

Res je, da sem uspel zaigrati v prvi argentinski ligi in da sem sedaj celo slovenski reprezentant, a ta zadetek je eden izmed največjih dosežkov moje kariere.

Bilo je izjemno vzdušje, poln stadion, navijači obeh ekip, jaz pa sem odločil tekmo. Takrat se je zares vse poklopilo in ti neverjetni občutki me vedno spremljajo.

Vas lahko ob pravem časi in pravi priložnosti še kdaj pričakujemo v prvi slovenski nogometni ligi?

Nikoli ne reci nikoli. Enkrat sem se v Olimpijo že vrnil. V Sloveniji imam družino, veliko sorodnikov, Slovenija mi je všeč, tako da bomo videli, kaj bodo prinesla naslednja leta.

Delaven, delaven in še enkrat delaven. Tako vas opisujejo praktično vsi soigralci, ki so si z vami kadarkoli delili slačilnico. Je to tista lastnost, ki vam je skozi kariero pomagala, da ste od nižjih lig prišli na najvišjo raven argentinskega nogometa in tudi do slovenske reprezentance?

Ja, ko pogledam iz te perspektive, je to kar zanimivo. Mogoče nisem najboljši »tehničar« med nogometaši, a s trudom in delom sem iz pete argentinske lige, kjer sem začel igrati nogomet, postopoma prišel do druge lige, nato prestopil v Olimpijo. Nato prek Rusije, Mehike celo do prve argentinske lige, kar sem od malega sanjal.

Lahko bi rekel, da je to res uspelo zaradi truda in dela ter kančka sreče, ki pomaga človeku, ki je delaven.

Če sem malce provokativen, so k temu pripomogle tudi slovenske korenine?

Zagotovo. Vem koliko so moji stari starši in starši naredili za nas in za slovensko skupnost v Argentini. Koliko so se trudili. Zagotovo je to tudi plod mojih genov.

Slovenci v Argentini ponavljajo, da ste vedno bili pomemben član njihove skupnosti, da se udeležujete prireditev in tako naprej. Kakšen je vaš spomin na otroštvo? Kako je biti Slovenec v Argentini?

(Smeh.) Ja, mnogim mojim sovrstnikom je bilo čudno. Od ponedeljka do petka smo hodili skupaj v argentinsko šolo, mi pa smo ob sobotah zjutraj hodili še v slovensko šolo. Mnogi tega niso mogli razumeti.

Velikokrat sem tudi manjkal pri nogometu zaradi tega, ker sem obiskoval slovensko šolo, ali pa sem na kakšen trening zamudil, ker sem želel biti del slovenske prireditve. Imam zares lepe spomine na svojo otroštvo. Spomnim se, kolikokrat sem sanjal, ko sem gledal slovensko reprezentanco, da bi bil reprezentant.

Skupaj z očetom – 20 let razlike. Vir: arhiv Andresa Vombergarja

Kakšen je pogled na Slovenijo iz Argentine?

Pri nas že maturanti, ki končajo srednjo šolo, pridejo za en mesec v Slovenijo. To je dobra motivacija za obisk slovenske šole za vse mlade pri nas (smeh), da potem lahko vidimo Slovenijo za en mesec in obiščemo prijatelje (smeh).

Tukaj je polovica moja družine. Teta in stric z bratranci so se v Slovenijo preselili, tukaj so že 15 let. Velikokrat pride v Slovenijo tudi argentinska nogometna ekipa, ki nastopa na turnirju Slovencev po svetu. Tako da je življenje naše skupnosti v Argentini vedno povezano s Slovenijo. Imamo slovenske navade, delamo slovenske jedi in je Slovenija vedno med nami.

Povedali ste, da ste kristjan. Pa me zanima, kako vam vaša vera pomaga, da sledite cilju biti boljši nogometaš in človek?

Vera je tako osebno doživljanje, da jo je včasih težko razložiti nekomu, ki mu to nič ne pomeni. Vera mi pomaga biti veliko bolj miren in pripravljen na tisto, kar pride.

Tudi moji stari starši in starši so bili zelo verni. Že od otroštva hodimo k maši, nogometne obveznosti mi sicer obisk svete maše kdaj preprečijo, a vera mi v življenju veliko pomaga.

Kaj si želi Andres Vombergar v prihodnje? So cilji povezani z evropskim nogometom, reprezentanco, pokalom Libertadores in San Lorenzom …?

Imam še leto pogodbe pri San Lorenzu. Zagotovo je cilj igrati čim boljše, zadevati čim več golov in s tem prislužiti ponoven vpoklic v slovensko reprezentanco, ki ima naslednje tekme marca. Pri nas se liga začne konec januarja, tako da upam, da bo tudi začetek nove sezone dober.

Če se pokaže priložnost za evropski nogomet …?

Bilo bi lepo. A ni odvisno samo od mene, ampak tudi od kluba. Trenutno sem zadovoljen v San Lorenzu.

Z novopečenim slovenskim reprezentantom smo se v prvem delu intervjuja pogovarjali o svetovnem prvenstvu, najvišjem nivoju argentinskega nogometa in izjemnem vzdušju, ki vlada na tamkajšnjih stadionih, ter seveda slovenski reprezentanci in prvem nastopu zanjo.

2 komentarja

  1. Bogdaj nam lep advetni dan – soboto v decembru 2022.
    Hvala redakciji Domovine za ta zanimiv zapis o nogometašu Slovencu Vombergarju
    iz vrst vrlih argentincev-Slovencev, ki jim RK vera
    in kultura slo političnega katolištva
    ter lastna družinska usmerjenost omogočata ohranjanje
    lepe skupnosti Slovencev v oddaljeni Argentini.
    Še po skoraj 80 letih od njih prihoda v Argentino.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd

    • Nogometaš A. Vombergar je potomec
      katoliških političnih Slovencev, ki so se leta 1945 – umaknili najprej na Koroško
      – nato a preko Italije v Argentino.
      V dneh 9.-12. 5. 1945 je vojško neporažena vojska SLOVENCEV DOMOGRANCEV – še zadnjič porazila slo “STALIN PARTIZANE” pri preboju blokade mostu preko Drave – pri BOROVLJAH na Koroškem. Ta preboj je izvedel BATALJON SLOVENSKIH DOMOBRANCEV – vojaško zelo sposobnega Vuka Rupnika.
      PADLO JE MAX. 20 Rupnikovih VOJAKOV IN PREKO 20 “stalin partizanov”.
      POPREJŠNJE STALINIZMU NASPROTUJOČE DOGAJANJE V SLOVENIJI
      PA JE BILO NA KRATKO – TAKO.
      Res je – objektivne tudi faktografske raziskave naših OK akademskih zgodovinarjev- SO NAM DALE VELIKO NOVEJŠIH REALNIH OSVETLITEV – STAHOTNEGA STALINISTIČNEGA KOMUNISTIČNEGA NASILJA, LIKVIDACIJE ITD. S STRANI NEDVOMNO STALINISTIČNE SLO KPS, STALINISTIČNE OF , stalinističnih “stalin partizanov, VOS” ITD.
      VEČINA PODAKOV O MORILSKI NASILNOSTI – STALINIZMA V STALIN SZ, V VOJNI V ŠPANIJI JE IL NAŠIH PREDNIKOM Slovencem – popolnoma dostopnih v teanjih slovenskih časopisih SLOVENEC, DOMOLJUB ITD
      TE KVALITEZNE KLASIČNE NAŠE SLOVESKE ČAOPIS – najdte lahko od doma –
      na DIGITALNI KNJIŽNICI – NUK: ti dve besedi vnesete v GOOGLE ISKALNO OKENCE
      IN PRITISNETE TIPK enter.
      Pod PERIODIKO najdete ZGODOVINSKE ČASOPISE, ki so urejeni po ABC.
      Dodajam le,
      ke dokončujem mojo knjigo o vrlih, pozitivnih katoliških ORLIH (1906-1929) IN O o
      ORLE NADALJUJOČIH KAT. DRUŠTVIH
      – ZFO- slovenski fanje in ZDK -SLO KAT. DEKLIŠKI KROŽKI (1930-1941)
      ŠE NEKAJ
      DODATNO OSVETLITVENIH PODATKOV..
      Dne 29.4. 1941
      – so bivši ORLI ITD. v Ljubljani organizirali tajno kat. SLOVENSKO LEGIJO
      s SAMOOBRAMBNIM
      NAMENOM ZAŠČITE ŽIVLJENJ SLOVENCEV – KATOLIKOV .
      NAJPRE SO V 1942. LETU ORGANIZIRALI vaške straže,
      leta 1943 – pa
      samoobrambno slovensko domobransko vojsko.
      TE ODATKE JE NATANČNO ZAPISALL
      Slovenec, pravnik in SLS poslanec Rudolf SMERSU,
      ki je bi eden od neposredmih organnizatorjev – SAMOOBRAMBNIH – VAŠKIH STRAŽ
      IN SLO DOMOBRANSKIH ENOT.
      V 1920. letih je bil Rudolf SMERSU “OREL” in telovadni vaditej ORLOV.
      To je R.S. zapisal v knjigi F.PERNIŠKA “ZGODOVINA SLOVENSKEGA ORLA”. Buenos AIRES 1989.
      Perniškova knjiga je dostopna v NUK, V MKL SLOVANSKI KNJIŽNICI itd.
      L.r.
      vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd

Komentiraj