Andres Vombergar: Izbirati med argentinsko ali slovensko reprezentanco bi bilo, kot da se odločam med očetom in mamo (1. del)

vir: arhiv Andresa Vombergarja
POSLUŠAJ ČLANEK
Andres Vombergar je pred kratkim postal slovenski nogometni reprezentant, s čimer je uresničil svoje otroške sanje, da bi igral za Slovenijo. Življenjska pot 28-letnega argentinskega Slovenca je tesno povezana s Slovenijo in slovensko skupnostjo v Buenos Airesu. Njegova nogometna zgodba pa je primer tega, kako se da uspeti z delavnostjo in trudom.

Z novopečenim slovenskim reprezentantom smo se pogovarjali o svetovnem prvenstvu, najvišjem nivoju argentinskega nogometa in izjemnem vzdušju, ki vlada na tamkajšnjih stadionih, slovenskem nogometu in slovenski reprezentanci ter o slovenski skupnosti v Argentini.

Zagotovo spremljate svetovno prvenstvo. Kako ga je spremljati iz Ljubljane?

Zanimivo je gledati svetovno prvenstvo iz Ljubljane. Zunaj, v eni izmed ljubljanskih pivnic, sem si ogledal tekmo Argentine proti Mehiki. Skupaj se nas je dobilo kar nekaj slovenskih Argentincev in smo naredili kar konkretno vzdušje. Zaradi tega trpi tudi moj glas, a važno je, da je Argentina zmagala.

Ste si ogledali kaj tekem? Kdo so za vas favoriti?

Mislim, da je letos kar nekaj favoritov. Zagotovo pa bi lahko v ožji izbor uvrstil Brazilijo, všeč mi je igra Anglije, zagotovo pa bi izpostavil še Francoze. Gre za zares vrhunske ekipe z izjemnimi posamezniki. Upam, pa da bo med tiste, ki se bodo borili za naslov, prišla tudi Argentina. A do tja je še dolga pot.

Vemo, da ste velik navijač Argentine. Kam mislite, da lahko pride? Ali je še zadnjič z Messijem zmožna priti povsem na vrh?

Po prvih dveh tekmah bi rekel, da glede na igro nimajo možnosti. Obe tekmi proti Savdski Arabiji in Mehiki sta bili slabi. Proti Arabcem je bila celotno tekmo zelo slaba igra s strani argentinskih nogometašev, enako se je nadaljevalo tudi v prvem polčasu proti Mehiki. Šele po golu Messija se je potem vse skupaj malce izboljšalo. Veliko je odvisno že od tekme proti Poljski, če bo Argentina odšla iz skupine, ter tudi to, na katerem mestu bo, saj je potem veliko odvisno od nasprotnikov v izločilnih krogih.

Kako kot nogometaš gledate na vse stvari, ki so se dogajale okrog tega svetovnega prvenstva? (korupcija, smrt delavcev, LGBT pravice, prepoved piva …)

To je iz stališča nas nogometašev zares težko komentirati. Veliko ljudi je šlo v Katar, da uživajo v nogometnih predstavah. To, kar se dogaja v ozadju, pa je res težko komentirati in na to niti nimamo vpliva. V tem trenutku smo vsi predvsem navijači in bi radi uživali v nogometu.

Kljub temu, da ne igrate na svetovnem prvenstvu, pa ste pred dnevi dejali, da živite svoje sanje. Vknjižili ste prvi nastop za slovensko reprezentanco. Kaj za argentinskega Slovenca pomeni postati slovenski reprezentant?

Kot ste rekli, zame je to ogromna čast in ob tem tudi velika odgovornost. Zavedam se, da postati reprezentant ni lahko, za to sem se mogel res veliko odrekati in truditi. Zavedam se tudi, da imam že 28 let in da nisem najmlajši, zato sem ta reprezentančni teden zares užival v tej veliki časti, da sem lahko postal slovenski reprezentant. Upam, da bom še vpoklican, da igram za Slovenijo.

Vir: arhiv Andresa Vombergarja


Je bila odločitev za igranje za Slovenijo težka? S tem ste si seveda za vedno zaprli vrata, da bi kdaj igrali za Argentino.

Ne, sploh ni bila težka. Če smo realni, veliko več možnosti sem imel, da postanem slovenski reprezentant, kot da postanem argentinski. Tega sem se ves čas zavedal.

Če bi imel tudi ponudbo Argentine na mizi, bi bila odločitev precej težja. Večkrat sem dobil takšno vprašanje, kaj bi storil, če bi imel obe ponudbi, in vedno sem odgovoril, da je to podobno, kot da se moraš odločiti med očetom in mamo. Torej zelo težka odločitev.

Kako so vas sprejeli ostali reprezentanti? Se je težko vklopiti v ekipo, čeprav prihajate iz precej različnega kulturnega okolja?

Sploh ne. Vsi ostali fantje so čudoviti ljudje in dobri igralci. To se vidi tudi skozi rezultate zadnje leta, ki so se ravno zaradi kemije v ekipi končno poklopili. Zagotovo pomaga, da je vzdušje dobro.

Sedaj počasi že prihajajo kvalifikacije za evropsko prvenstvo in vsi skupaj komaj čakamo.

Ste si upali pomisliti, da se vas bo selektor Kek spomnil, čeprav igrate na drugem kontinentu?

Ko sem dobil ponudbo San Lorenza, enega izmed velikanov v Buenos Airesu in na splošno v argentinskem nogometu, sem vedel, da je to velik prestop zame in za mojo kariero. Vedel sem, da je to zame lepa priložnost. Na koncu pa se je vse skupaj super poklopilo, zabijal sem zadetke in veliko igral, kar mi je prineslo tudi vpoklic v slovensko reprezentanco.

Vir: arhiv Andresa Vombergarja


V argentinskem nogometu je precej več čustev, pritiska, vročekrvnih navijačev. Omenili ste vaš klub San Lorenzo, ki je eden izmed velikanov argentinskega nogometa in ki ga na tekmah spremlja na tisoče navijačev, kjerkoli igra. Kako vse to vpliva na nogometaša? In kako je hoditi po ulicah sedaj, ko ste zelo medijsko izpostavljeni?

Res je, igrati pred tako polnimi tribunami je kar velik pritisk. Prvič v življenju sem v vlogi, da se moram soočati s takšnim pritiskom, najsi bo na tekmah ali na ulicah. Imel sem srečo, da sem takoj, ko sem prišel, na svojem debiju dosegel zadetek in tudi naprej zabijal gole ter na splošno dobro igral. Če se to ne bi zgodilo, bi mi bilo veliko težje. Pritisk bi bil večji, na tekmah sovražno vzdušje, pa tudi po ulicah bi bilo težko hoditi vzravnano.
V Argentini sta za nogometaša samo dve možnosti: ali si "bog" ali pa nihče

Za Argentinca je nogomet nekaj najvažnejšega na svetu. Zato sta za nogometaša samo dve možnosti: ali si "bog" ali pa si nihče. Zaradi tega je težko biti miren in osredotočen na samo igro. Osebno mi je veliko pomagal športni psiholog, ki mi pomaga vzdržati ves ta pritisk. Najpomembnejše pa je, da v tem trenutku uživam v nogometu, v tem ambientu argentinskih polnih stadionov.

Kako je na ulicah srečevati navijače vaših rivalov Boce Juniors, River Platea, Independienteja in Racinga. Ste že imeli kakšno težko izkušnjo?

Srečal sem parkrat navijače Racing Cluba, proti kateremu sem tudi zadel gol, in me včasih »kam pošljejo« (smeh), ampak to gre bolj za šalo kot za kaj drugega. Zaenkrat pri tem nisem imel kakšnih problemov.

Me pa tudi navijači San Lorenza spoznajo na ulici, prosijo za avtogram ali fotografijo. So res fanatiki in jim klub ogromno pomeni. Sam pa jim seveda z veseljem uslišim željo.

Sedaj je že svetovno znano, da za San Lorenzo javno navija tudi papež. Kako to vpliva na vaše igre? Imate to kdaj v mislih?

Ne, to ne. Je pa prisoten v zgodovinskem spominu kluba. Ve se, da je papež navijač. Še pred mojim časom je San Lorenzo zmagal Copo Libertadores (južnoameriška različica Lige prvakov, op. a.) in so takrat igralci šli tudi na obisk k papežu v Vatikan. Imamo tudi fotografijo papeža v slačilnici.

Naslednje leto igramo Copo Sudamericana (južnoameriška različica Evropske lige, op. a.) in morda, če tam zmagamo, lahko upamo, da se bo tudi papež kaj oglasil, da nam čestita.

Vir: arhiv Andresa Vombergarja


Argentinski nogomet vam je kot kaže zelo pisan na kožo. Kaj je šlo narobe v ruski in mehiški ligi, da vam ni tako steklo?

Več je dejavnikov. V argentinskem nogometu me bolje poznajo, igralci mi raje podajo žogo kot kje drugje. V Rusiji je bil problem v komunikaciji med menoj in trenerjem, ki ni bila dobra. Zgodilo se je namreč, da je trener, ki me je želel v klubu, bil po treh tekmah odstavljen, prišel je novi, pri katerem nisem bil v prvem planu. Enako se je zgodilo tudi v mehiški ligi, kjer sem prve pol leta veliko igral, nato pa spet zamenjava trenerja in pol leta praktično nisem igral.

V San Lorenzu se je nato vse poklopilo. Prišel sem z nekajletnimi izkušnjami iz tujine, trener si me je želel in mi tudi dal občutek, da sem zaželen. Prav ta človeški občutek je tisto, kar nogometaš potrebuje, da mu lahko uspe.

V drugem delu intervjuja smo se z novopečenim slovenskim reprezentantom pogovarjali o primerjavi slovenskega in argentinskega nogometa, spominih na obe obdobji, ko je igral za Olimpijo, ter tudi o njegovem otroštvu, slovenski skupnosti v Argentini, veri in prihodnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike