V prvem delu intervjuja z Aljušem Pertinačem, ki je bil na Domovini objavljen včeraj, smo se pogovarjali o situaciji po volitvah in razmerah v stranki Socialnih demokratov. Tokrat pa smo se dotaknili vlade in bodoče opozicije.
Če se po jutru dan pozna, kaj nakazujejo prva povolilna ravnanja Roberta Goloba, kakšna bo njegova vlada?
Po prvih potezah se zdi, da bodo uresničili to, za kar so si prizadevali zadnji dve leti – z oblasti bodo spravili Janeza Janšo. Nekega velikega zadovoljstva in umiritve ni videti. Še nikomur do zdaj se ni tako zelo mudilo sestaviti vlade, ne Miru Cerarju ne Marjanu Šarcu. Res pa je, da pred njima na oblasti ni bil Janša.
Golobu se očitno zelo mudi, da zavlada svoboda, ko bodo Janšo spravili z oblasti, pa tudi zato, da se ne bi kaj zakompliciralo pri oblikovanju vlade. Golob morda res nima izkušenj v politiki, ima pa izkušnje z Zoranom Jankovićem. Če kaj ve o politiki, ve, kaj se je zgodilo Jankoviću, ko je zmagal na volitvah leta 2011, in tega noče ponoviti.
Poteze so po svoje pričakovane v smislu, da je veliko trkanja po prsih in revanšizma, podcenjevanja aktualne situacije, češ, zdaj, ko bomo prišli na oblast, bomo vse zamenjali in potem bo vladala svoboda do konca naših dni. To je podcenjevanje razmer in precenjevanje samih sebe ter pravljična predstava o tem, za kaj v politiki v resnici gre.
Vedeli smo tudi, da bo pomanjkanje kadrov in da bo šlo marsikaj na silo, da v medijih ne bodo veljali nobeni standardi, ki bi sicer veljali za druge stranke, posebej z nasprotnega ideološkega pola pri sestavljanju vlade. Uveljavlja se načelo: Ni važno, da je pismen, važno, da je naš.
Za bolj natančno oceno, koliko in česa je sposobna ta vlada, bo treba počakati vsaj na predstavitve kandidatov za ministre v parlamentu in prvih sto dni dela vlade. Ugotavljam, da ne gre za imena, ki bi že na prvi pogled zagotavljala kompetentno, homogeno in uspešno vlado. Številnih niti ne poznam, mnogih si v tej vlogi, iskreno, do včeraj še nisem predstavljal. Prvi hip se bolj zdi, da jim manjka bodisi strokovnosti bodisi političnih izkušenj oziroma, vsaj v nekaterih primerih, kar obojega. Podobno velja za poimenovanje novih resorjev, ki je kar malo preveč pesniško, da ne rečem svobodno.
Vedeli smo tudi, da bo pomanjkanje kadrov in da bo šlo marsikaj na silo, da v medijih ne bodo veljali nobeni standardi, ki bi sicer veljali za druge stranke, posebej z nasprotnega ideološkega pola pri sestavljanju vlade. Uveljavlja se načelo: Ni važno, da je pismen, važno, da je naš.
Vstop v vlado je za skrajno leve stranke v Evropi dokaj redek pojav in pravzaprav kaže na ekstremne situacije. Z Levico gredo v vlado kvečjemu socialdemokrati in zeleni, nikoli liberalci. Kako gledate na to?
Robert Golob skuša na vsak način narediti neko reinkarnacijo kvazi sredinske neideološke stranke tipa LDS, ki bi lahko vladala več mandatov zapored. Ampak če to res želi narediti, bi bilo dobro reinkarnirati tudi stil vodenja vladnih koalicij pokojnega Janeza Drnovška, česar pa Golob ne počne. Ne obnaša se kot Janez Drnovšek, ki bi iskal široke koalicije, ki bi segale čez ideološke bregove.
Golob je imel idealno priložnost in Nova Slovenija bi morda celo na to pristala in politično preživela, če bi jo v vlado vzel namesto Levice. Potem bi imeli obe t. i. ekstremni stranki v opoziciji (SDS in Levica) ter širšo vlado. Covida se še nismo povsem znebili, poleg tega pa imamo ukrajinsko krizo, energetsko krizo, obeta se tudi gospodarska. Slovenija potrebuje stabilno vlado s štiriletnim mandatom, ki ima širšo podporo od ene ideološke opcije.
Robert Golob tega ni naredil. V vlado je vzel Levico, kjer sta pomembna dva vidika. V prejšnjem mandatu je bila že podpora vladi iz opozicije pretežka naloga. Prvič, ko vlada ni podprla nekega njenega predloga, so ji odrekli podporo in je v končni fazi padla. Šarec ni odstopil zato, ker je šel pred kamere in to rekel, ampak ker ni imel večine v parlamentu.
Le narobe si je izračunal, da bo prišlo do volitev in da se mu to splača. Njegov problem je bil, da je bil odvisen od Levice. In ta problem se zdaj potencira. Komaj so prilezli v parlament in zdaj gredo v vlado. Njihovi ljudje, vključno s koordinatorjem, bodo ministri. Recept za katastrofo.
Levica ni niti stranka v pravem pomenu besede, še predsednika nima, pa bo članica koalicije. Mesec je njihov koordinator. Edino, kar rešuje Goloba, je to, da ima večino že samo s SD, ker na Levico se ne da računati. Vprašanje je samo, če bodo šli formalno ven ali bodo nagajali od znotraj. Hkrati pa se lahko stvari zakomplicirajo tudi, če SD prevzame kdo drug namesto Tanje Fajon. Dokler SD vodi Tanja Fajon in je zunanja ministrica, ne bo videla nobenega problema.
Golob lahko izgubi katerokoli od partneric, pa z drugo še vedno sestavi vlado, celo če izgubi obe, se lahko še pogaja z NSi. Koliko pogajalske moči potemtakem sploh imata SD in Levica? Koliko Golobu škodi dejstvo, da je čisto brez kadrov?
Dejanska pogajalska moč je na strani SD in Levice. Mandatar je tisti, ki je najbolj motiviran, da vlada nastane, in nihče nima sam večine. Robert Golob potrebuje nekoga, da lahko on postane predsednik vlade, in je zato odvisen od tega človeka. Kljub tej dejansko večji moči pa realno ta moč ni večja, ker v SD in Levici ni nikogar, ki bi to razumel in se tako obnašal. Zato je Robert Golob v dobri poziciji, ker v teh dveh strankah verjamejo, da je vlada zaradi njega in ne zaradi njih.
Če pa bi šel v vlado z NSi, bi ga ta lahko ves čas izsiljevala. Zakone bi sicer lahko sprejemal s podporo SD in Levice, NSi pa bi cel mandat »hodila iz koalicije« in to ne bi funkcioniralo. Vlada s SD na eni in NSi na drugi strani pa bi bila po drugi strani lepo uravnotežena vlada, kar bi zagotavljalo, da nihče ne more vleči pretirano ideoloških potez. Morali bi se usklajevati in za Slovenijo bi bilo to bistveno boljše.
Tako pa bo vlada nestabilna, in sicer zato, ker je Gibanje Svoboda z Golobom na čelu neizkušeno.
Če pa bi šel v vlado z NSi, bi ga ta lahko ves čas izsiljevala. Zakone bi sicer lahko sprejemal s podporo SD in Levice, NSi pa bi cel mandat »hodila iz koalicije« in to ne bi funkcioniralo.
Zdaj se napoveduje združevanje strank LMŠ in SAB z Gibanjem Svoboda. Kaj zanje pomeni vključevanje strank, ki so jih volivci nagnali iz parlamenta?
Na srečo se v tisku ne vidi, kako mi gredo lasje pokonci ob tem vprašanju. Bom zelo oster, ampak bom utemeljil, zakaj je to upravičeno. To je nekrofilija, obujanje mrtvih, političnih zombijev. To je, kot bi po bojnem polju pobrali trupla in rekli, da so to vaši vojaki. Niso, nimate jih. Marjana Šarca in Alenko Bratušek so ljudje nagnali iz politike. Oba sta predsednika vlade, katerih vloga se samo še degradira.
Alenka Bratušek je že prejšnjič komaj prišla notri, Marjan Šarec je iz stranke, ki je vodila vlado, izpadel iz parlamenta. To so veliki politični »dosežki«.
Ne vem, če veste, ampak prva stranka, ki jo je Golob nameraval prevzeti, je bila SAB, pa je Bratuškova rekla ne. Namesto da bi bila podpredsednica stranke, ki bi imela 41 poslancev, je rajši predsednica stranke, ki je izpadla iz parlamenta. Šarec enako. Takim političnim mrtvecem dajati neke politične funkcije je nepredstavljivo.
Na strokovnih funkcijah moraš biti strokoven, na političnih funkcijah pa moraš imeti politično legitimnost. Onadva je vsekakor nimata. Kdor misli, da se z njima krepi, se moti.
To pa volilno telo sili k razmisleku, da se vpraša, kaj dobimo s strankami novih obrazov, ki tako zelo nimajo nobenega kadra, da obujajo v življenje takšne mrtvece in tretjo do peto ligo njenih ljudi, ki zdaj hodijo z Golobom na kadrovska usklajevanja. Sploh pa ne funkcionira dobro vlada z dvema bivšima predsednikoma vlade. Še z Mirom Cerarjem ni funkcioniralo, pa je na bistveno višji intelektualni ravni ter ima višjo čustveno inteligenco od Bratuškove in Šarca.
Vendarle se omenja združitveni kongres teh strank. Je v tej skupni stranki prihodnost, da ne bi bili le muha enomandatnica?
Ne vem, če ste opazili, ampak tudi obujanje LDS je obujanje političnega mrtveca. To je nekaj, kar bi marsikdo rad kopiral, ker je bila toliko časa nesporni vladar Slovenije. Ampak zdaj so drugi časi in politika se je spremenila.
Torej je to podobno, kot kadar skuša kdo obujati Demos na desnici?
Točno tako. Zdaj bi sicer celo KUL rad bil neke vrste demokratična opozicija. Teoretično je sicer obujanje LDS možno, nikakor pa ni samoumevno, da bo Gibanje Svoboda tako vladalo dva ali tri mandate. Zunanje razmere niso rožnate, pred volitvami pa bodo mnogi od teh 41 poslancev ugotovili, da nimajo šans, da bi bili na tej listi še enkrat izvoljeni, in bodo šli drugam, verjetno v kakšne nove stranke.
To bi bil po svoje paradoks. Golob se bo trudil združiti vse, kar obstaja na levi, s ciljem, da na prihodnjih volitvah, enako kot z LMŠ in SAB, naredi še s SD in Levico, iz njegovega antijanša gibanja pa bosta izšli dve ali tri manjše stranke, ki bodo računale, da imajo več možnosti, če ciljajo na svojih 5 %, kot da bi bili znova izvoljeni kot 38. ali 41. poslanec. LDS je morda mogoče obuditi, skoraj nemogoče pa je, da bi dosegli to, kar je ta politični mrtvec v slovenski politiki nekoč bil.
Kje pričakujete prve reforme in kje bo največ zapletov?
Najprej je treba videti, kakšna sploh bo ta vlada in kdo bo v njej sedel. Do zdaj je bilo vse odvisno od Goloba. Svoboda je dobila toliko glasov, kot jih je dobil Golob, skoraj nihče od kandidatov ni prinesel dodatnih glasov sam. Ker ne gre za stranko s tradicijo, bo veliko odvisno od posameznikov. Že samo napovedovanje dviga števila resorjev na 20 pa je recept za katastrofo.
To pomeni, da je treba te resorje na novo ustanoviti, postaviti ljudi, definirati področja. Ko spreminjaš število ministrstev, to za sabo potegne cel kup stvari. Za začetek je treba spremeniti vse logotipe, da ne naštevam drugih podrobnosti, skratka iz lastnih izkušenj vem, da je to zapleteno.
Potem je tukaj kadrovska sestava. Nihče ne garantira, da bodo zdržali več kot tri mesece. Tako kot poslanci GS se tudi ministri med seboj ne poznajo. Marsikdo bo, ko se bo spoznal med sabo, ugotovil, da na človeški ravni ne more delati skupaj z drugimi. Nadaljevalo se bo dogajanje iz Šarčeve vlade. Tudi ljudje, ki so prej zamahnili z roko ob Golobovih aferah, zdaj ne bodo več tako prizanesljivi, zdaj ko je Janša premagan. Podobno civilna družba. Robert Golob se v prihodnje ne bo mogel kar tako konfrontirati z Branimirjem Štrukljem, kot se je v eni od povolilnih oddaj.
Potem je tukaj še fenomen Nike Kovač, ki misli, da je volilni rezultat njena zasluga. Ona verjame, da če si nekaj zamisli, je to treba tudi narediti. Stranke so dobile rezultat, ne neka civilna družba. Ne bi tudi rad bil predsednik vlade, v kateri bo Tanja Fajon zunanja ministrica. Govorila bo prav, kar ji bo prišlo na pamet, in zakuhala kakšen mednarodni škandal. Notranje težave bo namesto nje povzročal Luka Mesec.
Če pogledamo na neizkušenost, zunanje razmere, pomanjkanje refleksije in notranja trenja, nisem ravno prepričan, da bo vredno pohvaliti vse, kar bo delala ta vlada.
Če pogledamo na neizkušenost, zunanje razmere, pomanjkanje refleksije in notranja trenja nisem ravno prepričan, da bo vredno pohvaliti vse, kar bo delala ta vlada.
Kakšna pa pričakujete, da bo bodoča opozicija?
Sprememba, da imamo vsega skupaj pet strank, od tega smamo dve v opoziciji, je po svoje dobra. Podpiram ideje o dvigu parlamentarnega praga za vstop v parlament. Hkrati pa je problem, da imamo letos kar 25 % volivcev, ki svojega predstavnika v parlamentu nimajo. To ni ravno zmaga demokracije, ampak antipolitike, ker podpiramo t. i. civilno družbo tipa 8. marec, za stranke pa mislimo, da so nekaj slabega.
Za SDS pričakujemo, da se bo obnašala podobno kot po prejšnjih volitvah. Čeprav niso zmagali, imajo soliden rezultat. Janša si bo vzel krajši dopust, morda napisal kakšno knjigo in analiziral dogajanje. Vlade Marjana Šarca ni razrušila opozicija in tudi tokrat ne pričakujem, da bi najedali že v začetku. Če pa se zaradi zunanjih dejavnikov spremeni situacija in Janša oceni, da znova lahko prevzame oblast, bo odreagiral.
Nova Slovenija je pokazala, da lahko politično preživi tudi v vladi Janeza Janše. Odrezali so se bolje od praktično vseh in so med zmagovalci volitev, razen glede tega, da ne bodo v vladi. Ampak to ni njihova krivda, ampak od Goloba, ki očitno ni resno razmišljal o sodelovanju z njimi. V opoziciji jim bo težko, ker jih utegne SDS preglasiti, prav tako pa jim ne bo pustila, da bi z vlado sodelovali, saj nočejo, da se pokažejo kot sposobni sodelovati v vladi, ki je ne vodi SDS:
SDS bo skušala zatreti vsako idejo, da bi NSi lahko bila še v kakšni drugačni vladi kot z njimi. NSi pa mora preživeti. Glede na resorje, ki so jih imeli, je možno tudi, da so pridobili finančne vire, da lahko preživijo štiri leta v opoziciji, zunanje intervencije, ki bi jih spravila v vlado, pa ne pričakujem.
Poročilo protikorupcijske komisije, ki je vrglo drugo Janševo vlado, je bilo tak primer. Takrat je bila ideja, da se iz politike odstrani tako Janšo kot Jankovića, paradoks pa je, da sta ravno onadva še vedno na sceni, vsi drugi akterji pa ne več.
Kaj pa preostane Janši glede na očitno odbojnost? Je čas, da se umakne iz politike in ali bi s tem sploh kaj bistvenega spremenil?
Če Janez Janša ne bi več vodil SDS, bi se ta stranka borila za vstop v parlament. S 25 % bi padli na 5 % ali manj. Oni tukaj nimajo rešitve. Pokazalo se je, da 70 % slovenskih volivcev razmišlja »partizansko« in 30 % protipartizansko. Na predsedniških volitvah se ta odstotek popravi na približno 60–40 %, na parlamentarnih pa na 55–45 %, še vedno v korist »partizanskega tabora«. To, da je Janša trikrat vodil vlado in dvakrat zmagal volitve, je verjetno največ, kar lahko protipartizanski tabor doseže.
Mislim, da Janez Janša volitev zmagati več ne more. Lahko pa še kdaj vodi vlado, ker tudi Golobova lahko pade podobno, kot je Šarčeva. Resda samo z NSi ne more vladati, ampak vprašanje je, kaj se zgodi z Golobovimi poslanci, če bi ga prijelo iti na kakšne predčasne volitve. V tem primeru je vprašanje, če bodo pripravljeni tvegati službo in se predati nepredvidljivemu volilnemu rezultatu. Čeprav na volitvah verjetno ne more več zmagati, ne bi dal roke v ogenj, da ne bo še kdaj vodil vlade. Tudi predsednik SDS bo, dokler bo to želel biti. Potem pa lahko iz izkušenj drugih strank z dolgoletnimi predsedniki sklepamo, da se jim bo precej slabo pisalo.
To, da je Janša trikrat vodil vlado in dvakrat zmagal volitve je verjetno največ, kar lahko protipartizanski tabor doseže.
Bi lahko Janša prevzel kakšno mednarodno službo, denimo postal generalni sekretar Nata?
Vsekakor. Glede na obnašanje v volilni kampanji se mi zdi, da računa na kakšno mednarodno službo. Tudi njegovi politični sopotniki mi to pravijo. Če je Kolinda Grabar Kitarović lahko na funkciji v zvezi Nato, zakaj ne bi mogel biti Janez Janša?
To bi lahko bila elegantna rešitev za Janšo in desnico. Namesto da razmišljamo o njegovem odstopu in nasledniku, bi se to vprašanje sprostilo, vsi, ki imajo to ambicijo, pa bi se demokratično in enakovredno spopadli za njegovo izpraznjeno pozicijo. Mislim, da ni nemogoče, da bi Janša postal generalni sekretar zveze Nato. Vsekakor je to bolj verjetno od možnosti, da bi Danilo Türk postal generalni sekretar OZN.
Je za SDS in NSi boljše, da je Levica v vladi ali v opoziciji?
Vsekakor v vladi. Iz izkušenj vemo, da vlade, ki vladajo z Levico, ne vladajo dolgo.
Aljuš Pertinač: Vlada, ki vlada z Levico, ne vlada dolgo
No, račun pa bo v vsakem primeru plačala večino prebivalstva v SLO. Naj se reši, kdor se more!
Levica je končno dobila svojo veliko priložnost, da gre od besed k dejanjem. Zdaj se bo videlo, koliko je njihova socialna naravnanost resnična in koliko je zgolj poza. Če se bo stranka vključila v koruptne posle vlade, ki se nam po vsej priliki obetajo, bo izgubila nedolžnost in bo postala običajna koristolovska stranka. Če se ne bo, bo postala hočeš-nočeš notranja opozicija vladi in bo po vsej verjetnosti iz nje izgnana.
Če ste gledali Tarčo, kjer je voditeljica vprašala Mesca, kaj so programske prioritete vlade, je začel jecljati in so mu morali drugi pomagati. Tukaj je takojšen odgovor na vaše vprašanje o njihovi resničnosti ali pozi.
Slovenc, dobra je bila tudi Erika, ki je rekla ob Lukčevi zadregi: “no, Fajonova, pomagajte mu!”
Kakšna socialna naravnanost Levice, rasputin?
Sonatine, govorijo o socialni naravnanosti, ki je dostopna funkcionalnio pismenim.
https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/kdo-kandidira/levica-v-ospredje-postavlja-socialno-drzavo-dostojno-delo-javno-zdravstvo-in-solstvo-ter-okolje/616733
Govorijo svašta, rasputin. Torej, kakšna socialna naravnanost? Jaz je ne vidim. Vidim le uravnilovko navzdol v smeri “vsi enaki, vsi siromaki”. Razen njih, seveda.
Aljuš Pertinač, odličen prispevek.
Redno gledam Faktor in je – razen nekaj tem, ki mi ne ležijo – zelo soliden. Res pa je, da veliko raje gledam Požarja in njegovo Uro moči.
Vendar čestitke, obe pogovorni oddaji sta zagotovo trn v peti levičarjem!
Highlight tega intervjuja je stavek, v katerem Pertinač namiguje, kako se je NSi z vodenjem pravih ministrstev v zadnji vladi finančno okrepila.
Pa še to: uredništvo, ne podcenjujte svojih bralcev in naslednjič pred objavo tekste lektorirajte.
Namigovanje je eno, potrebno pa je to še dokazati. NSi je zbrala več članarine kot vse druge stranke. Tudi SDS. In tudi ali predvsem zato je poleg vsega finančno stabilna stranka.
Se strinjam. NSI nima financiranja iz omrežij globoke države in podporniki te politike čutijo dolžnost tudi finančno podpreti stranko, četudi s težko prigaranem denarjem. Namigovanje na to, kako vsak ki je na oblasti krade, se mi zdijo zlonamerna. V času, ko je na oblasti levica se mediji o tem nič ne sprašujejo.
Marija68
Pridružujem se vašemu mnenju.
NSi je res žlahtna Desnica, zato jo njeni podporniki – podprejo tudi finančno.
Aljuš, SDS ekstremistična stranka? Lepo te prosim, po čem? Kaj pa je potem SD pod Fajonko, del KUL-a? Zlata sredina? Ne ljudi desne sredine žaliti, no.
Za SDS je skrajni čas da se pomladi, Janša naj zasede kakšno pomembno mesto v mednarodni politiki, vodi stranko kot modrec iz ozadja, malo umakne Zvera in Grimsa, za ženski del poslank bi pa rekla, da so vrhunske. NSI se je učinkovito pomladila, paziti mora le, da se ne ujame v koruptivne mreže plenilcev iz stranke svobodnjakov. Upam da jih je kiks kmetijskega ministra kaj naučil, ker desnim strankam se išče dlaka v jajcu. Pivčeva je levičarka, ki je kot članica desnosredinske vlade doživela pogrom ko je bila v vladi in med kampanjo. Trdim in bom vedno trdila, da se mi zdi prav, da je takrat na Primorskem imela otroke pri sebi in je tudi prav, da so otroci od gostiteljev dobili hrano in prenočišče. Zaradi tega ni nihče revnejši, otroci so pa le imeli možnost nekaj ur preživeti z mamo.
Lepo in koristno bi bilo,če bi se vsak ukavrjal s svojo ali njemu najbližjo stranko, ne pa s SDS, ki je in bo tudi po novih volitvah ostala najmočnejša stranka.
Priporočam, da se bolj posvečajo NSI, ki je sicer napredovala, vendar je kljub temu dosegla le slabo tretjino oiroma dobro četrino glasov in poslancev stabilnejše SDS.
Na Slovenskem je pač tako, da morajo vladati postkomunisti oziroma postkomunistična levica, sicer pade država s tečajev, ker je to modus njenega preživetja.
Zato bi se vsakomur z desnice, ki bi dosegel renome Janše, enako godilo kot se njemu. Levica nikogar ne presoja po kriteriju povezovalnosti, ker je sama ne pozna, razen za “naše”, vendar so tudi med njimi strahotne napetosti, ki jih skrivajo zaradi preživetja.
Uničite SDS in Janšo in se vprašajte, kaj boste imeli od tega.
Samo levica bo lažje vladala, ker ne bo imela več pravega konkurenta. Samo NSi je za kaj takega premalo, SLS pa je Podobnik ob ponovnem poskusu dokončno uničil, seveda z nesebično pomočjo njenega podzemlja. Nove desne stranke pa ni na vidiku. Četudi bi bila, bi jo zimske in spomladanske zmrzali v kali uničile.
NSI bo morala nehati s prijaznostjo, ki meji na prilizovanje, ne moreš s hijenami prijazno.Saj odločen si lahko ne da bi bil žaljiv. NSI se ni potrebno strogo držati cerkvenih dogem. Varovanje življenja od spočetja do smrti je zelo pomembno, je pa vendarle potrebno določiti mejo, med NARAVNIM in med tem, kaj vse sodobna medicina zmore. Na tem področju se odpirajo mnoga vprašanja. Medicina je tako napredovala, da omogoča umetno oploditev, omogoča vpogled v dogajanje v maternici, celo operira se lahko že pred rojstvom, spol otroka se da določiti že v prvi polovici nosečnosti. Vedno si je človek skušal na vse načine pomagati in znanju primerno ukrepati. Zdaj si je človek pridobil ogromno znanja, ukrepati pa ne sme. Določiti bi bilo potrebno, kaj je naravna smrt in kaj umetno podaljševanje življenja in kaj je evtanazija. Ta vprašanja se bodo odpirala v naslednjih letih. Včasih se mi zdi,da stranke, ki se imajo za krščanske, do teh tem zavzemajo tako radikalna stališča, da te teme naravnost potiskajo v naročje levice. Zavedati se je treba, da življenje ni črno-belo, da je treba ravnati preventivno, PREPOVEDI NE BODO REŠILE NIČESAR. Prav v NSI so struje, ki bi tovrstne probleme reševale s kaznimi in prepovedmi.
To pa je komentar mimo. NSI je za znanost in medicino. Pobijanje ljudi pa ni ne znanstveno niti medicinsko, je kvečjemu evgenika. Pazi kaj si želiš, enkrat boš star in betežen in mogoče si boš želel zaščite.
Teodor če si dovolj star se spomniš umiranja Tita. Umrl je takoj po 1.maju, po praznikih. Živel je tako dolgo, da je bilo vse pripravljeno za dovolj slovesen pogreb in ljudstvo pripravljeno jokat. Se pravi, da je življenje mogoče kar nekaj časa podaljševati, to imam v mislih, to da se človeku pusti umreti ko za to dozori, to pa ni pobijanje. Ne razumem zakaj ljudje mešajo pojme naravna smrt, umetno podaljševanje življenja in pobijanje, lepše rečeno evtanazija. Kje v mojem zapisu si našel,da podpiram pobijanje?
Mefisto, z vašo oceno se popolnoma strinjam. Glede Podobnika in SLS le še to, da ne preseneča, da z agrokomunisti na desnici ne želimo imeti kaj veliko opravka. Tega nisem želela govoriti ob ustanavljanju Povežimo, da ne bi škodovala, vendar je res. Breme Podobnikov in SLS je preveliko, da ga bi zmeren in pošten desnosredinski volilec lahko ponovno prežvečil.
Glede NSi je pa tako, da jaz vidim, da se na levi išče novo “žlahtno desnico”, torej nov SLS, klerokomuniste, če hočete. NSi ima možnosti za rast, vendar mora stranka dobro paziti na pasti, ki jih ji nastavljajo udbokomunisti. Imeli bi boljšo vlado, če bi NSi bila zraven, vendar vam povem, da bi vse neuspehe te vlade NSi v tem primeru nosila na svojih plečih. Menim, da se stranki, ki je v vzponu, takšen negativen kapital ne izplača. Glede SDSja je pa tako: SDS ima domet, kakršnega pač ima, posamično med strankami je ta najvišji v državi, če izzvzamemo histerično obnašanje volilcev ob novih obrazih, kjer pa podpora nato v manj kot šestih mesecih strmo pada. Pri SDS takšnih oscilacij ni in dobro je, da takšno stranko imamo. Se pa nikakor ne morem strinjati z g. Pertičnačem, da je stranka po karkršnemkoli pokazatelju “ekstremistična”. Če je ektremno vse, kar je desno od Levice, potem seveda da, v tem primeru je ekstrem tudi NSi. Sicer pa tak besednjak zavaja in škoduje.
S SDS naj se ukvarjajo zgolj člani stranke in nihče drug, stranki gre bolj kot za vse drugo za stvar in že dolgočasne so mantre, kako da mora NSi nujno “pobiti” SDS (ja zakaj pa? S kom bo pa vladala s sedanjim dometom in predvsem verno svojemu programu?) in da je SDS nujno treba obglaviti Janše. To govorijo ljudje, ki želijo uničiti SDS in stranko zradirati iz političnega zemljevida. SDS ima svoj plafon, ima ga čisto vsaka stranka, in ta plafon je v slovenskih razmerah izjemno velik. Ni pa dovolj za vladanje brez partnerjev in je tudi vprašanje, ali si Slovenci takšno vlado, ki ne bi imela partnerjev, sploh želimo? Po moje, da ne. Želimo si koalicijskih vlad.
SDS gre za stvar. In stvar je sposobna izpeljati, če ima partnerje. Je pač tako, da v Sloveniji brez partnerjev ne more nobena stranka, tudi NSi ne, zato so kritike SDS tukaj za lase privlečene. Pokažite mi stranko, ki lahko Sloveniji vlada samostojno. Ni je. SDS ima središčno težo za desno sredino, na to težo se lahko priklapljajo sorodne desne stranke in zmerne sredinske, liberalne. Ekstremi pač ne. Na levi pa imajo središčno težo novi obrazi, kakor dolgo pač trajajo. Po navadi ne trajajo preveč dolgo.
In tudi glede na to, kakšne poteze vleče Golob z Bratušek in Šarcem, se mi zdi, da bo v Sloveniji “počilo” od gneva. Poslušam namreč njihove fanatične volilce, niso slabi ljudje, ampak gre za opranoglavce iz vojske, policije, in že tarnajo, da tale vlada, ki so jo volili, ne bo dobra. Sami vedo, da gre za korupcijo par excellance.
Tudi sinoči je gospod Nežmah na RTV pri Možini, dejal, da vsak Desni, kot je vladal, je bil napaden iz Leve strani.
To se je godilo Peterletu, Bajuku in vsakokrat tudi Janši.
Levica je pač tako agresivna, da hoče na vsak način (tudi z goljufijo na volitvah). obdržati Komunistično oblast.
Zato Levica stalno – v Sloveniji, uničuje DEMOKRACIJO.
In tudi s temi volitvami je tako.
Pertinač pravi, da bi SDS brez JJ iz 25 padla na 5%. Lepo vas prosim, kakšna sranka pa je to, da, če zamenja vodjo, izgubi 4 / 5 glasov? To ne bila stranka ampak sekta. S tako stranko je nekaj hudo narobe. Pomeni, da volilci ne volijo njenega programa ampak njenega šefa. To je pa že idolatrija.
Friderik: Sam opažam veliko takšnih napovedi na levi sredini že dolgo časa. Mogoče sem jim včasih še verjel, zdaj pa mislim, da se močno motijo in so glede tega usekali mimo. SDS kot stranka vseeno NI Janez Janša. Volivci volijo SDS zaradi ideje, ki jo ta stranka zagovarja, torej, vrednote osamosvojitve in DEMOS-a, lik didsidenta Pučnika, eksplicitno anti-jugoslovanstvo ter pro-Zahodna usmeritev, anti-komunizem izhajajoč iz idej strankinih predhodnic SDZ in SDSS. V stranki so tudi različne struje, ki se v tem prepoznavajo: katoliški del stranke (ki je sicer zelo glasen, ker ima stranka podporo Cerkve in ker je to del volivcev, ki je bil speljan SKD-ju/NSi-ju), bolj narodnjaški del stranke (ne nujno katoliško ampak narodno zavedni volivci, ki se združujejo okoli ideje slovenske osamosvojitve) ter klasično liberalni-pragmatični del stranke (ljudje, ki vidijo stranko kot tisto, ki bo najbolj zagovarjala interese privatnikov, zasebnikov, nasproti socialističnim tendencam v družbi).
Ravno zato je moja teza, da bo po odhodu JJ stranka obdržala članstvo in nemajhen del podpore, še posebej ker bo Janez Janša naslednika eksplicitno podprl, da nadaljuje z njegovim delom. Po mojem pod 15% ne morejo priti, v bistvu jih vidim še naprej na vsaj 20%. Vprašanje je, kako jih bodo potem obravnavali mediji – ali bo očitek, da je SDS še vedno “Janševa” stranka, ali pa da v njej živi “duh Janše” ;);)
NSi torej lahko pridobi samo ob kolapsu SDS pod 15%, ampak potem bi verjetno spet imeli situacijo 15% NSi in 15% SDS, skupaj 30%. In s tem nismo naredili nič.
NSi lahko tudi ob manjšem padcu/stagnaciji SDS počasi pridobiva vsaj do 10% oz. vsaj 100.000 glasov, kar je zelo soliden rezultat. Ampak zdaj bom napisal nekaj zelo provokativnega in neprijetnega: Bojim se, da je NSi izgubila svojo priložnost za katoliške volivce takrat ko je predhodnica NSi-ja, SKD odšla k Drnovšku v vlado in ta linija volivcev (ki je bila v DEMOS-u najbolj katoliško naravnana) tega ni nikoli več odpustila.
Težava NSi v odnosu do SDS je ta, da ima NSi bolj ali manj samo krščanskodemokratsko volilno telo 60.000 volivcev + max 20.000 dodatnih volilih simpatizerjev. NSi ima obenem težave, ker so liberalni verski trendi v Cerkvi, ki jih naše vodstvo še pospešuje, za njo izrazito neugodni in torej težko širi bazen obstoječih vernih volivcev. SDS ima pa tri tabore in je fleksibilna (če jih uspe držati skupaj pod eno streho seveda).
Seveda o težavah SLS-a, ki se zopet ni uspela profilirati in ji v njeno podeželsko kmečko telo zajedajo SDS, NSi nazadnje celo novinka Pivčeva, tu ne bomo …
NSi in SLS torej po eni strani povsem logično in upravičeno navijata za “crash” SDS-a ampak to ne rešuje zadeve, ker morata najprej pomesti pred svojim pragom. Izključujoč nepredvideni kolaps SDS-a v stilu LDS, bosta NSi in SLS morala stvari rešiti drugače (še posebej ker padec SDS-a nujno sam po sebi še ne pomeni večjega potenciala za desno sredino). Torej, bodisi, kot je pisalo na Časniku, združitev NSi in SLS v enotno stranko, bodisi s permutacijo SLS v nekaj drugega. Opcija pa je spet, da volilno telo pomaga nagovarjati neka nova DLGV ……
Jaz sem že ena tistih, ki menimo, da SLS in NSI ne sodijo skupaj, SLS-u naj se pridruži Primc, ali pa morda k SDS-u, njega imam za skrajneža. NSI po moje postaja stranka, ki razume, da človek mora imeti ideale, ni se jih pa mogoče držati kot pijanec plota, to bi bilo proti človeški naravi. Oblast, ki je bila proti človeški naravi smo že imeli in končalo se je slabo.
G. Pertinač, v vaši oddaji bi bilo lepo slišati Majo Sunčič. Nikjer je ni, kam je izginila.
Tu se pa strinjam ga. Maja Sunčič bi bila zanimiva popestritev gostov, en tak pluralni spin, težko jo vkalupiš na katerokoli stran.
Bogdaj en lep dober dan vsem skupaj. Jaz se za vsa polit prerivanja, ki jih opisujete
– ne zmenim kaj dosti.
Včeraj sem si ogledal v dobri družbi samostan v VETRINJU in VETRINJSKKO POLJE,
ki ga zdaj ni več, ker je pozidano. Ter ostale kraje na še slovensko živečem Koroškem.
Bilo je tudi precej mladine.
Ena brihtna 10 let punca nam je zastavila naslednjo
uganko:
“KAJ JE – BILO in NI VEČ
To je nekaj, KAR – ČE SPET BO – NE BO VEČ”
ODGOVOR: TO JE NEKAJ, O ČEMER – JE GOVOR – tukaj: “LESEN ŠTEDILNIK ali LESENA PEČ.
Namreč
SEDANJI POLIT AKTERJI – SE NEKAJ TRUDIJO OKROG – HITRO MINLJIVIH STVARI.
kI POGORIJO.
jAZ TAKIH STVARI – NE POČNEM.
DOKONČUJEM MOJO KNJIGO o vrlih katoliških t.i. ORLIH dr. J.E. KREKA in dr. A. Korošca.
KI JIHBOMO – OBNOVILI
Mi – “Orli” ne bomo delali – “LESENIH PEČI ali LESENIH ŠTEDILNIKOV”
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan