Ali se je na Petersonovo pobudo rodila alternativa Svetovnemu gospodarskemu forumu?

vir: ARC
POSLUŠAJ ČLANEK

Namesto v senci švicarskih vršacev v Davosu se je v senci londonskih nebotičnikov na pobudo Jordana Petersona, svetovno znanega psihologa in avtorja, zbralo več kot 1500 voditeljev in aktivnih državljanov iz 73 držav sveta. Zavezništvo za odgovorno državljanstvo (ARC – Allience for Responsible Citizenship) je združilo predstavnike iz sveta politike, gospodarstva, kulture, umetnosti, medijev in drugih, da bi odgovorili na ključna vprašanja, pred katera je postavljena zahodna civilizacija.

Forum je potekal med 30. oktobrom in 1. novembrom, na odru se je zvrstilo skoraj 100 govorcev. Poleg Petersona so zbrane nagovorili Mike Johnson in Kevin McCarthy, novi in stari predsednik predstavniškega doma v ZDA, Vivek Ramaswamy, kandidat za ameriškega predsednika, John Howard in Tony Abbott, bivša premierja Avstralije, mnogi poslanci in ministri držav širom sveta, avtorji (Nial Ferguson, Jonathan Haidt), mnenjski voditelji (Candance Owens, Denis Prager), verski voditelji (škof Robert Barron), umetniki (Makoto Fujimura, Samuel Andreyev) in mnogi drugi. ARC je bila tudi priložnost za navezovanje stikov med udeleženci v želji po večjem medsebojnem povezovanju in sodelovanju. 

Človeštvo je v zadnjih stoletjih močno napredovalo. Živimo dlje, vse bolj smo izobraženi in uživamo neprekosljiv dostop do sveže vode, hrane, energije in drugih virov. Kljub dolgotrajnim pozitivnim trendom pa smo pred pomembnim trenutkom v naših državah. Rast je zastala, med ljudmi narašča skeptičnost glede trajnosti človekovega razvoja, družba je vse bolj polarizirana in razdrobljena, zaupanje v institucije upada, hkrati pa ne poznamo več srža naše identitete in vrednot, ki so nas nekoč združevale. 

»Vsaka velika civilizacija se razvija in potrebuje vir navdiha. Vendar vedno pride trenutek, ko civilizacija izgubi stik s svojim virom navdiha,« je na konferenci povedal Os Guinness, avtor in družbeni kritik. »Tudi mi se nahajamo v takem prelomnem trenutku, ki bo določil našo prihodnost. Za civilizacijo se v takem trenutku odpirajo tri možnosti: obnova navdiha, menjava navdiha (in s tem civilizacijskega okvira) ali zaton,« je še dodal Guinness.

»Mnogi smo že leta opozarjali, da so barbari pred vrati,« je v enem odmevnejših govorov konference dejal YouTube ustvarjalec Konstantin Kisin, »vendar smo se motili, saj so bili že na notranji strani vrat,« je nadaljeval in spomnil na nedavne proteste, ko se je na ulicah Londona zbralo na desettisoče nasprotnikov vojaškega posredovanja Izraela proti Hamasu – mnogi z odprtim genocidnimi vzkliki, protisemitskimi izjavami in zaničevanjem lastne dediščine. »Smo v boju za naša življenja,« je čustveno nabito zaključil Kisin.

 

»Imamo odgovornost, da se spoprimemo s prihodnostjo. Moramo imeti pogum in vero, da nam bo uspelo,« je zbrane opogumil gostitelj konference Jordan Peterson. »Abraham se je odzval na Božji klic, kljub temu da je imel vse, kar je potreboval za lagodno življenje. Zakaj bi morali ravnati tako kot on? Zato, ker vas lahko čaka najveličastnejša avantura vašega življenja!«

Kako reševati krizo družine?

Govorniki so opozorili, da družbena struktura propada zaradi velike krize družine in starševstva, ki je nesposobno prenašati modrosti predhodnih generacij. Demografska zima, ločitve in pomanjkanje trdnih zakonov, pomanjkanje kvalitetno preživetega družinskega časa, prelaganje odgovornosti staršev na državno šolstvo, sistematična odsotnost očetov so razlogi, zakaj mladi bežijo v objem tehnologije.

»Namesto da bi starši učili otroke, kako se spoprijeti s problemi, jih ščitimo pred vsakim nelagodjem,« je opozorila britanska poslanka Miriam Cates, »zato otroci odrastejo popolnoma nepripravljeni na izzive odraslega življenja«. »Skoraj polovica otrok odrašča v družinah brez očetovske figure,« pa je povedal Warren Farrel, avtor knjige The Boy Crisis, »zapori so v resnici veliko zbirališče fantov in moških, ki so odraščali brez očeta«. »Veliko predrugačenje odraščanja naših otrok se je zgodilo med 2010 in 2015. Posledica tega je velika kriza mentalnega zdravja pri mladostnikih,« pa je povedal avtor in psiholog Jonathan Haidt. »Ne bi smeli odraščati v omrežjih, ampak v skupnosti,« je še dodal.

Zbrani so pozvali vlade, da omogočijo pogoje, da se bodo mladi odločali za ustvarjanje trdnih zvez ter da bodo odprti za novo življenje. Pozvali so k temu, da podpremo vse mame, ki bi želele ostati doma in skrbeti za otroke do tretjega leta starosti. Nagovarjali so šole, da mladih rodov ne bi več vzgajale v duhu mentalitete žrtve in jih učile, kako sovražiti lastno kulturo, ampak da bi naslednje generacije učile odgovornosti, samožrtvovanja, hvaležnosti in ljubezni do domovine. Govorci so se strinjali, da skrb za mlade vključuje tudi omejitev uporabe socialnih omrežij do 16. leta, šole brez telefonov, da morajo starši tudi v primeru ločitve odločno poskrbeti za dobrobit otrok.

Kapitalizem je čudežno zmanjšal svetovno revščino

»Pravo svobodno podjetništvo in svobodni trgi omogočajo obilje, ki se ga vsi veselimo,« je poudaril investitor Paul Marshall. »Svobodni tržni kapitalizem je največje orodje za zmanjševanje revščine, kar jih je svet kdajkoli videl,« je dodal sir Marshall, »ekstremna revščina se je zaradi kapitalizma zmanjšala z 90 % na 10 %, v zadnjih dvajsetih letih se je celo prepolovila«. Opozoril pa je, da je največja grožnja korporativizem in monopol velikih tehnoloških podjetij (Meta, Google), ki onemogočajo inovacijo in imajo včasih večji vpliv od države same, pogosto pa sodelujejo z roko v roki z vladami za takšno omejevanje svoboščin, ki si jih niti države ne bi smele privoščiti.

Na »woke kapitalizem« je opozoril ameriški predsedniški kandidat Vivek Ramaswamy: »Te korporacije niso nevarnost samo kapitalizmu, ampak tudi demokratičnim institucijam.« Opozoril je na škodljive posledice ravnanja institucionalnih investitorjev (npr. pokojninskih skladov), ki velike količine denarja varčevalcev vlagajo v projekte in organizacije z določenimi političnimi cilji (»trajnost«, »spolna enakost«, boj proti »sistemskemu rasizmu«), namesto da bi se trudili maksimizirati dobičke malim vlagateljem. »Na ta način neki manjši odbori vplivnih posameznikov v ozadju sprejemajo odločujoče sklepe, ki jih državljani ne bi mogli niti preko politike in demokratičnih institucij.«

Skrb za podnebje je v službi skrbi za človeka

»Če bi v Afriki opravili ›zeleni prehod‹ danes in nehali uporabljati fosilna goriva, bi namesto 2–4 milijona žensk, kolikor umre žensk zaradi neurejenih razmer, umrlo 12–20 milijonov,« je povedala Magatte Wade, direktorica Centra za afriško blaginjo in opozorila, da se položaj ženske in kvaliteta zraka notranjih prostorov bistveno izboljša, ko preidejo iz kurjenja lesa na kurjenje fosilnih goriv (plina). »Fosilna goriva so tudi največji faktor, ki prispeva k enakosti žensk v teh delih sveta, saj ženske porabijo bistveno manj časa za vzdrževanje doma in ga lahko investirajo v izobraževanje,« je še dodala Wade.

Mnogi predavatelji so izrazili veliko zaskrbljenost in religiozno naravo podnebnega katastrofizma. Podnebni aktivizem, ki se poslužuje protihumanistične retorike in ki »heretike« obtožuje, da so zanikovalci podnebnih sprememb, nam onemogoča, da bi dejansko analizirali podatke, ki nam jih daje znanost in se kot človeštvo odzvali na spreminjanje podnebja.

»Zavedati se moramo, da je potrebno sprejeti določene kompromise, ko se pogovarjamo o energiji in okolju,« je povedal Scott Tinker, odgovorni geolog zvezne države Teksas. »Ne smemo si delati utvar, da je lahko človekov vpliv na okolje ničen brez ekonomskih posledic in brez da bi trpela preskrba z energijo,« je še dodal. »Nedavno so ekonomisti naredili raziskavo, da bo človeštvo s trajnostnimi cilji v skrbi za okolje prihranilo 4,2 trilijona dolarjev na letni ravni,« pa je povedal Bjorn Lomborg, »a le redko kdo omeni, da bo taisti prehod človeštvo stalo več kot petkrat več,« je zaključil Lomborg. 

Na Konferenci v Londonu je bilo prisotnih tudi osem predstavnikov iz Slovenije: Alojz Peterle, Matej Tonin (NSi), Marko Balažic (SLS), Aleš Primc (Glas za otroke), Tone Rode (Družina), Tadej Strehovec, Nuno Suarez (Pohod za življenje) in Nejc Povirk (Zavod Živim).

KOMENTAR: Nejc Povirk
Bo iz te moke kaj kruha?

Resnična avtentičnost Jordana Petersona je tista, ki privlači širše množice. Peterson intimno močno verjame v veličino judovsko-krščanskega civilizacijskega okvira Zahoda do mere, da gane na odru pred tisočglavo množico aktivnih državljanov in voditeljev iz sveta politike, gospodarstva, kulture in medijev. Na mestu je njegov poziv, ki vabi k osebnemu sprejemanju odgovornosti, da prav udeleženci konference začnejo obnavljati temelje Zahoda.

Na presenečenje mnogih je bilo na forumu predstavljenih veliko konkretnih rešitev za reševanje krize družine, vzgoje, gospodarstva, energetike, institucij, finančnega sistema, klimatskega apokaliptizma. Precej manj pa je bilo ponujenih virov financiranja, tj. interesa kapitala, da v te ideje tudi investira dejanska sredstva, in ne zgolj lepih besed. Brez kapitala bo ARC (p)ostal zgolj Petersonov osebni klub teoretikov in sanjačev. Obeta precej velika zastopanost slovenske desno-sredinske politične in civilnodružbene srenje. Slovenski družbeno-politični diskurz velikokrat za samoumevno vzame socialistično mentaliteto državljana, materialistični pogled na človeka in utopljenost v moralni relativizem – v tej pasti se velikokrat znajdejo tudi naše konzervativnejše stranke. Zagotovo bodo morali udeleženci vrednote ARC ponotranjiti in jih vzeti za svoje, nato pa se pogumno izpostaviti, pa četudi bodo zaradi tega tvegali kakšno medijsko bombo več.

Vendar sem prepričan, da avtentičnost in zagovarjanje tistega, v kar resnično verjameš, na daljši rok prinaša tudi politične rezultate. Odgovor na vprašanje, ali bo iz te moke kaj kruha, nam lahko zagotovijo zgolj dejanja udeležencev in vseh, ki so posvojili Petersonovo pobudo za svojo. Upajmo, da ne bo ostalo zgolj pri objavah na družbenih omrežjih, slikah in nekaj novih kontaktih iz sveta svetovne politike. Ker to ne bo dovolj, da bomo slavili »in the fight of our lives«, kot je poudaril eden izmed govorcev.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike