60 raziskav, ki potrjujejo, da je družina z očetom in mamo idealno okolje za zdrav razvoj otrok
Sprememba definicije zakonske zveze v "življenjsko skupnost dveh oseb", o čemer bomo odločali v nedeljo, bo istospolnim parom de facto omogočala posvojitve otrok in zanimivo je, da je to občutljivo družbeno vprašanje v dosedanji referendumski razpravi kar nekako potisnjeno v ozadje.
Po novi ureditvi se bodo namreč lahko, tako kot zakonski par moškega in ženske, postavili v vrsto za posvojitev otrok, tudi če niso biološki starši katerega od njih. V izogib diskriminaciji po spolu bo takšna posvojitev po morebitni potrditvi zakona zgolj še vprašanje časa.
V svetu obstajajo številne raziskave, ki kažejo, kaj odraščanje v homoseksualni družini pomeni, in v Sloveniji se večinoma sliši zgolj o tistih, ki naj bi ugotovile, da pri otrocih glede na tip družine ni opaziti bistvenih razlik.
A mnoge znanstvene raziskave strokovnjakov iz uglednih univerz in inštitutov kažejo povsem drugačno sliko. Na spletni strani www.uccronline.it so jih zbrali kar 60, ki so pri proučevanju življenja v različnih tipih družin prišli do praktično enake ugotovitve: družina z očetom in materjo je idealno okolje za zdrav razvoj otrok.
"Brez prisotnosti starša nasprotnega spola bo otroku izjemno težko razviti ustrezno psihološko identiteto. Moški in ženski psihološki vzorci se zelo razlikujejo in celotna identiteta posameznika je zgrajena tudi na spolni identiteti. Dekle, rojeno nadomestni materi in vzgajano s strani dveh moških, bo v svojem psihološkem, kognitivnem in čustvenem razvoju deležna številnih komplikacij. Zelo verjetne so težave pri identifikaciji s svojim spolom, podobno velja tudi za fante," pravi Claudio Risé, nekdanji profesor izobraževalne psihologije na univerzi v Milanu.
Podobno je tudi stališče strokovnjakov, zbranih v ameriškem kolidžu pediatrov, ki na podlagi svojih raziskav izpostavljajo trdne dokaze, da so otroci, vzgajani v homoseksualnem okolju, soočeni z večjim tveganjem za čustveno, mentalno in tudi fizično škodo.
Številne študije dokazujejo močan pomen očetovske figure pri vzgoji otroka.
Izsledki raziskave zdravstvenega centra univerze McGill iz Montreala v Kanadi, objavljene konec leta 2013, potrjujejo, kako odsotnost očetovske figure v času ključnih obdobij odraščanja vodi do oslabljenih družbenih in vedenjskih sposobnostih pri odraslih.
"Ti rezultati bi morali raziskovalce vzpodbuditi h globljemu proučevanju vloge očeta v ključnih fazah odraščanja, saj kažejo na pomen obeh starševskih figur za zdrav otrokov mentalni razvoj," še pravijo znanstveniki iz omenjene univerze.
Tovrstne ugotovitve je v sedmih strokovnih člankih majske izdaje leta 2013 izpostavila tudi revija za zgodnji razvoj in skrb za otroka (“Early Children Development and Care”). Skupno sporočilo raziskovalnih člankov je, da imajo otroci, vzgojeni v družinah z očetovsko in materinsko figuro "bolje razvite družbene sposobnosti in so bolje pripravljeni za tekmovanje v primerjavi s tistimi iz nediferenciiranih družin."
Več raziskav na to temo najdete tukaj.
Po novi ureditvi se bodo namreč lahko, tako kot zakonski par moškega in ženske, postavili v vrsto za posvojitev otrok, tudi če niso biološki starši katerega od njih. V izogib diskriminaciji po spolu bo takšna posvojitev po morebitni potrditvi zakona zgolj še vprašanje časa.
V svetu obstajajo številne raziskave, ki kažejo, kaj odraščanje v homoseksualni družini pomeni, in v Sloveniji se večinoma sliši zgolj o tistih, ki naj bi ugotovile, da pri otrocih glede na tip družine ni opaziti bistvenih razlik.
A mnoge znanstvene raziskave strokovnjakov iz uglednih univerz in inštitutov kažejo povsem drugačno sliko. Na spletni strani www.uccronline.it so jih zbrali kar 60, ki so pri proučevanju življenja v različnih tipih družin prišli do praktično enake ugotovitve: družina z očetom in materjo je idealno okolje za zdrav razvoj otrok.
Težave pri razvoju psihološke in spolne identitete
"Brez prisotnosti starša nasprotnega spola bo otroku izjemno težko razviti ustrezno psihološko identiteto. Moški in ženski psihološki vzorci se zelo razlikujejo in celotna identiteta posameznika je zgrajena tudi na spolni identiteti. Dekle, rojeno nadomestni materi in vzgajano s strani dveh moških, bo v svojem psihološkem, kognitivnem in čustvenem razvoju deležna številnih komplikacij. Zelo verjetne so težave pri identifikaciji s svojim spolom, podobno velja tudi za fante," pravi Claudio Risé, nekdanji profesor izobraževalne psihologije na univerzi v Milanu.
Podobno je tudi stališče strokovnjakov, zbranih v ameriškem kolidžu pediatrov, ki na podlagi svojih raziskav izpostavljajo trdne dokaze, da so otroci, vzgajani v homoseksualnem okolju, soočeni z večjim tveganjem za čustveno, mentalno in tudi fizično škodo.
Pomen očetovske figure za vzgojo
Številne študije dokazujejo močan pomen očetovske figure pri vzgoji otroka.
Izsledki raziskave zdravstvenega centra univerze McGill iz Montreala v Kanadi, objavljene konec leta 2013, potrjujejo, kako odsotnost očetovske figure v času ključnih obdobij odraščanja vodi do oslabljenih družbenih in vedenjskih sposobnostih pri odraslih.
"Ti rezultati bi morali raziskovalce vzpodbuditi h globljemu proučevanju vloge očeta v ključnih fazah odraščanja, saj kažejo na pomen obeh starševskih figur za zdrav otrokov mentalni razvoj," še pravijo znanstveniki iz omenjene univerze.
Tovrstne ugotovitve je v sedmih strokovnih člankih majske izdaje leta 2013 izpostavila tudi revija za zgodnji razvoj in skrb za otroka (“Early Children Development and Care”). Skupno sporočilo raziskovalnih člankov je, da imajo otroci, vzgojeni v družinah z očetovsko in materinsko figuro "bolje razvite družbene sposobnosti in so bolje pripravljeni za tekmovanje v primerjavi s tistimi iz nediferenciiranih družin."
Več raziskav na to temo najdete tukaj.
Zanimivo je, da se v slovenski javnosti tovrstne raziskave praktično ne pojavljajo, pač pa imajo nad njimi primat tiste, ki dokazujejo nasprotno in jih promovirajo združenja psihologov in sociologov, večinoma zbranih okrog Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Takole pa nekoliko drugače na svojem Facebook profilu razmišlja ugledni športni psiholog dr. Matej Tušak:
"Ko podkrepljujete svoj ZA ali PROTI z idejo za ljubeče starše, mar ne razumete, da ta zakon sploh ne govori o ljubečih starših, pač pa v veliki meri o pravici otrok, koga imeti za starša ... In,da ne bo pomote, tudi o mnogih formalnih vidikih dedovanja in priznavanja nekih pomembnih pravic ... Vsekakor pa ne o ljubezni in prijaznosti do otrok, ker tega ne taka niti drugačna družina z zakonom ne more zagotoviti."
Ter nadaljuje: "In mar res mislite, da so raziskave o tem enoznačne, kot trdijo celo moji stanovski kolegi ... Ali je o tem sploh mogoče govoriti , če je pa takih otrok izjemno malo ... sploh pri nas. A sploh veste, koliko raziskovanja je v psihologiji potrebnega, da neko ugotovitev sprejmemo kot pravilo. Želel bi si, da bi o tem govorila najširsa stroka in da bi o tako pomembnih rečeh dosegali konsenz, a očitno pri nas prevladuje kultura moči in agresije ..."
Takole pa nekoliko drugače na svojem Facebook profilu razmišlja ugledni športni psiholog dr. Matej Tušak:
"Ko podkrepljujete svoj ZA ali PROTI z idejo za ljubeče starše, mar ne razumete, da ta zakon sploh ne govori o ljubečih starših, pač pa v veliki meri o pravici otrok, koga imeti za starša ... In,da ne bo pomote, tudi o mnogih formalnih vidikih dedovanja in priznavanja nekih pomembnih pravic ... Vsekakor pa ne o ljubezni in prijaznosti do otrok, ker tega ne taka niti drugačna družina z zakonom ne more zagotoviti."
Ter nadaljuje: "In mar res mislite, da so raziskave o tem enoznačne, kot trdijo celo moji stanovski kolegi ... Ali je o tem sploh mogoče govoriti , če je pa takih otrok izjemno malo ... sploh pri nas. A sploh veste, koliko raziskovanja je v psihologiji potrebnega, da neko ugotovitev sprejmemo kot pravilo. Želel bi si, da bi o tem govorila najširsa stroka in da bi o tako pomembnih rečeh dosegali konsenz, a očitno pri nas prevladuje kultura moči in agresije ..."
Zadnje objave
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
16. 4. 2026 ob 12:06
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.