2. krog predsedniških volitev: od "mračnih sil prejšnje vlade" do "najmračnejših sil rajnke Jugoslavije"

dr. Andrej Fink
Fotomontaža: Citrus


Volitve so najboljša javnomnenjska anketa o političnih preferencah državljanov. Pri nas so tokrat, v prvem krogu, delovale tudi kot neke vrste popravek aprilske volilne fotografije. Če je takrat Gibanje svoboda poželo zelo dober rezultat in slavilo triumf, so tokratne številke ta rezultat (ne)pričakovano hitro demantirale. Danes je jasno, da je bila tista zmaga zgolj fiktivna, saj je tokrat vladna koalicija doživela hud poraz. Vse njene stranke so krepko izgubile, čeprav tega niso in ne bodo nikoli priznale. Obrazi na TV SLO na volilno nedeljo zvečer so bili dovolj zgovorni in to smo lahko videli vsi in zaznali občutek mrzlega tuša ki so ga evidentirali.

To, da je predsednik vlade Robert Golob na sam večer volitev verjetno v velikem obupu izjavil, da »ne bomo dovolili, da bi se v predsedniško palačo zavihtel kandidat SDS-a«, kaže, da je pri njegovem gledanju na demokracijo nekaj hudo narobe. Od te »iskrenosti« se bo težko odlepil. Kdo so tisti, ki ne bodo dovolili…?  Izjava je v temelju srednjeveška, mračnjaška in nazadnjaška. Ne maram si predstavljati, kaj si lahko o njej mislijo v Bruslju, v tistem Bruslju, kamor so še pred nekaj meseci njegovi nenehno hodili z denunciacijami o domnevni nedemokratičnosti prejšnje vlade. Kaže tudi na nek temeljni strah pred dobrim kandidatom Logarjem in na nezaupanje do Pirc Musarjeve.

Ena izstopajočih značilnosti teh predsedniških volitev, posebno pa drugega kroga, je mešanje predsedniških funkcij. Če bo izvoljen Logar ali Pirc Musarjeva, nihče od njiju ne bo vladal, kot danes ne vlada predsednik Pahor. Danes vlada predsednik vlade Robert Golob. Nobeden od omenjenih kandidatov v primeru izvolitve ne bo Golobu odvzel niti trohice oblasti (razen, če je kdaj sam Golob ne bo zapustil ali izgubil). Po naši Ustavi namreč predsednik Republike Slovenije državo »predstavlja« (člen 102). Poleg te pristojnosti ima predsednik Republike še nekaj drugih, od katerih pa nobena predsedniku vlade ne krati njegove oblasti.

Seveda se oba imenujeta predsednika, kar očitno marsikaterega neinformiranega državljana lahko zavede, da pomeša obe funkciji. Temu pomagajo tisti, ki jim ta zmeda koristi. Naj spomnim na bistveno razliko obeh funkcij. V parlamentarnih monarhijah v EU je kralj/kraljica po ustavi permanentni formalni šef države, ne glede na od ljudstva izvoljenega predsednika vlade, ki je lahko levega ali desnega izvora. Naj bo ta tak ali drugačen, monarhu nikoli ne odvzame njegovih pristojnosti. V parlamentarnih republikah, kot je naša, predsednik Republike opravlja iste funkcije kot prej omenjeni monarhi. Torej, ni in ne more biti nobenih kolizij, ker so funkcije jasno razdeljene.
Golob očitno predobro pozna zakulisje preteklih oblastnih struktur in se hoče osvoboditi nitk in lutkarja, ki je nad njim, pa mu to povsem ne uspe.

Pri nas se pa predsednik vlade Golob (in njegovi) očitno čuti tako nebogljenega, da reagira tako, kot da mu vsakdo, ki ni iz njegovega kroga, žaga vejo, na kateri sedi. Verjetno se boji celo Pirc Musarjeve, saj ni (bila) njegova kandidatka. Golob je proti njej celo naročil razne poizvedbe, ki ji, milo rečeno, niso prijazne. Sedaj mu ne preostaja drugega kot da jo s stisnjenimi zobmi in zatisnjenim nosom podpira. Golob očitno predobro pozna zakulisje preteklih oblastnih struktur in se hoče osvoboditi nitk in lutkarja, ki je nad njim, pa mu to povsem ne uspe. Hoče absolutno oblast, kot pod komunističnim enoumjem, le tokrat v drugačnih rdečih tonih, kjer oblast ne bi bila demokratično deljena (Montesquieu), temveč koncentrirana (izvršna + zakonodajna + sodna + ustavna + …).

Kar zadeva kandidatko nežnega spola, žal ne kaže kakih izstopajočih državniških kvalitet, ki bi povprečnega volivca dovolj prepričale. Venomer ponavlja le, da se je vedno zavzemala za človekove pravice in vladavino prava. Nikoli ni povedala, če to zavzemanje vključuje pravico do groba vseh pokojnih in genocidno pobitih, ki jim jo krati npr. ljubljanski župan Jankovič, ki jo podpira. Vendar, ali lahko pove še kaj drugega v zvezi s predstavljanjem Republike Slovenije? Do sedaj je ne poznamo kot poznavalke evropske in svetovne problematike, s katero se bo srečavala. Nobene kilometrine nima v višjih funkcijah države niti Evrope.

Ko ona ali mediji, ki jo podpirajo in ki jo označujejo za »liberalno«, igrajo na karto »mračnih sil iz prejšnje vlade«, se ji to takoj vrne kot bumerang, saj je njen boter, ki jo je ne samo promoviral za kandidatko temveč tudi agitira zanjo, visok aparatčik nekdanjih najtemnejših sil v rajnki Jugoslaviji (KPS oz. ZKS), ki so pol stoletja totalitarno vladale Sloveniji. Tudi to je dovolj jasno volivcem/-kam in Bruslju ter njegovim vrednotam, katerim kandidatka pravi, da jih brani. In to je tisti boter, ki mu slovenska osamosvojitev ni bila »najintimnejša opcija«.

Kandidatka ob tem poudarja, da nima strankarske pripadnosti, da je zato strankarsko neobremenjena in da se že 25 let nespremenjeno drži svojih načel!? Katerih? Nekdanje(?) stranke njenega botra? Medtem ko se drugi lahko spreminjajo na boljše, se ona NE. Pač, … tako ona trdi!
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Zahtevajo spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, ne le zgolj nekaterih
  • 14. 10. 2024
likanje, ženska, skrb
Vrnitev v šestdeseta?
  • 14. 10. 2024
strežba, letalo
Kako ustreči …
  • 13. 10. 2024