ZNP: Izrazito povečanje pritiskov vladajoče politike na medije. Slovenija se je medtem povzpela po lestvici svobode medijev

Ob dnevu svobode medijev, ki ga obeležujemo 3. maja, so v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) opozorili na povečanje želje vladajoče politike, da si podredi čim več medijev. Medtem pa je organizacija Novinarji brez meja v svojem poročilu zapisala, da pritiske na medije pri nas vrši opozicija, največje zaupanje javnosti pa naj bi med mediji po njihovem pisanju uživala RTV Slovenija.

V ZNP so opozorili, da se v Sloveniji svoboda medijev zmanjšuje. Pravijo, da v zadnjih treh letih opažajo »izrazito povečevanje pritiskov vladajoče politike na medije in novinarje ter povečanje želje vladajoče politike, da si neposredno ali posredno podredi čim več medijev«.

Poudarili so, da si je trenutna koalicija Gibanja Svoboda, SD in Levice preko novele zakona o RTV Slovenija povsem podredila največji javni medij. »Člani sveta, ki jih je neposredno ali posredno v svet zavoda imenovala vlada in imajo v svetu tako rekoč enoumno 100-odstotno večino, so na odgovorna direktorska in uredniška mesta nastavili svoje ljudi, ti pa so bolj ali manj obračunali z vsemi, za katere so ocenili, da ne poročajo v skladu z vladi naklonjeno uredniško politiko.«

V primeru omenjene novele je povsem odpovedalo tudi ustavno sodišče, »ki po več kot dveh letih in pol še vedno ni odločilo o njeni ustavnosti«. »Večina na ustavnem sodišču je novelo enostavno po nojevsko pospravila v predal in o njej očitno ne namerava odločiti, kar je eklatantno kršenje pravil ustavne demokracije.«

Zakon o medijih in vse večji Odlazkov monopol

Dodaten nadzor nad mediji si želi politika vzpostaviti z novim zakonom o medijih, zatrjujejo. »Z njim bo inšpektor za kulturo in medije po lastni subjektivni presoji odločal o tem, ali neki medij krši določbe glede sovražnega govora, pri tem pa medij ne bo imel možnosti, da odločitev inšpektorja v hitrem postopku izpodbija pred sodiščem.« Dodajajo, da se s tem uresničuje želja vladajočih, da preko državnih organov nadzorujejo svobodo govora in posredno tudi kritike na svoje delo. »Na slednje kaže tudi določba, da bo inšpektorat preko omenjenega zakona nadziral tudi objavljanje vsebin posameznikov, t. i. vplivnežev.«

Opozorili so še na eno težavo – »vse večji monopol na področju medijev, ki ga ob izigravanju protimonopolne zakonodaje v Sloveniji preko podjetij, ki so v njegovi lasti ali lasti ljudi, ki so z njim povezani, širi Martin Odlazek«. Ob tem se pristojni državni organi ne zganejo, da bi se škodljivo prevzemanje medijev preprečilo oziroma omejilo, navajajo. »Očitno je tudi, da je pod to vlado tovrstno početje dobilo še dodaten zagon.«

Novinarji brez meja: Pritiske na medije izvaja opozicija

Medtem pa se je Slovenija glede na poročilo organizacije Novinarji brez meja (RSF) na lestvici svobode medijev med 180 državami z lanskega 42. mesta povzpela na 33. Med 27 državami članicami EU kljub temu ostaja v spodnji polovici lestvice, na 18. mestu.

Čeprav vlada Roberta Goloba ni odkrito sovražna do medijev, so ti na družbenih omrežjih podvrženi političnemu pritisku, ki ga izvajajo nekateri opozicijski politiki, so navedli v poročilu za Slovenijo. Kot primer neposrednih groženj kritičnim novinarjem so izpostavili Janeza Janšo v času, ko je bil med letoma 2020 in 2022 predsednik vlade.

Omenili so tudi zakon o medijih, ki naj bi ga nekateri strokovnjaki kritizirali, ker ne vsebuje varovalk pred morebitno zlorabo oblasti s strani tistih, ki so nagnjeni k avtoritarnosti. Medijski pluralizem po njihovem mnenju krepijo nepridobitni mediji. Med njimi so poimensko izpostavili portal Oštro, ki ga ureja Anuška Zavrl Delić, vidna predstavnica petkovih kolesarjev v času Janševe vlade, in portal Pod črto. Poleg tega so dodali, da je zaupanje javnosti v slovenske medije nizko. Kot svetlo izjemo pa so izpostavili javno radiotelevizijo, »ki uživa relativno visoko spoštovanje«.