Žiga turk za Časnik.si: Pričevalci

Število oddaj Pričevalci na TV Slovenija mora ostati isto. S to zahtevo bi se morali oglasiti najmanj tisti, ki predlagajo ukinitev RTV naročnine. Premakniti jo je potrebno - tudi, če jih ponavljajo - v bolj gledljiv termin. Govorci predstavljajo tudi dragoceno drugo plat dogajanja, s katero se v Sloveniji ponovno lahko srečamo kadarkoli. Temeljni problem medijev v Sloveniji je njihova enostranskost poročanja. Ta Slovencem daje napačno predstavo o preteklost in sedanjosti. Pri nas, v neposredni okolici in širše proti jugovzhodu. Na primer: Hrvaška naj bi bila revna zaradi napadov "okupatorske" vojske 1991. Leta in kasneje. Ampak prav Hrvati so tej vojski pobrali prav vse, kar je preko njihove meje potovalo iz Slovenije. Na primer, dobili so večino ladjevja Jugoslovanske vojne mornarice. Le J so zamenjali s H in nastala je HRM. Nabavo JRM pa so plačevale vse republike nekdanje države. Vojna 1991-1995 je bila za Hrvaško brezmejen profit, iz katerega lahko bogato plačujejo sodnike v Haagu in vse druge, ki kjerkoli odločajo o sporih med Hrvaško in eno od njenih sosed. Torej, potrebujemo tudi Pričevalce o sedanjem, dejanskem položaju okrog nas. Morda še zanimivost. Zdravko Valentin Inzko je presenečen/zgrožen zaradi zanikanja Slovencev na avstrijskem Koroškem. Na oddaji HRT 1:1 pa je zanikal kar tri narode, ki sestavljajo Republiko Bosno in Hercegovino in jih imenoval Bosanci in Hercegovci. Le teh še v ustavi BiH ni! Zakaj bi bilo torej na Koroškem, poleg obilice inzkovih Bošnjakov in Hrvatov, katerim je širokogrudno delil vizume, ki odlično sodelujejo z nemškimi Avstrijci, še koroški Slovenci? Človek obrača, Bog obrne, so dejali svoj čas. Možina in še kdo drug pa naj nadaljujejo s tako obliko te oddaje. Nasprotna stran namreč že skoraj tri četrt stoletja pripoveduje svoj pogled na dogajanje. Ker sem svoj čas pisal za TV-15, mi je kdaj pa kdaj udeleženec take ali drugačne bitke poočital, da ni bilo tako, kot je pripovedoval moj sogovornik. Pa sem mu pojasnil, da se je izza smreke dogajanje verjetno videlo drugače, kot izza hrasta.

Ne razumem gornjega prispevka, ki očita avtorju pogovorov Jožetu Možini v seriji Pričevalci da "ne manipulira z rezi, ampak z izbiro gostov." Kot da avtorji in uredniki drugih oddaj, od Dnevnika do Odmevov, od Zgoraj brez do Nočnih pogovorov itd. itn. ne izbirajo svojih gostov in torej ne "manipulirajo". Vsaka objava podob in oseb v katerem koli javnem mediju, je nastala in je objavljena po avtonomni izbiri in pooblastilu urednika in avtorja prispevka. Torej je plod zavestne izbire in odločitve nekoga z imenom in priimkom in ne golega naključja. Kar pomeni, da Jože Možina z izbiro sogovornikov v Pričevalcih ni nič bolj "pristranski" in "manipulativen", kot so vsi ostali uredniki in avtorji, ki objavljajo v javnih in množičnih občilih.
A bistveno je nekaj drugega. Jože Možina je dal priložnost spregovoriti preživelim in desetletja ustrahovanim žrtvam in pričam medvojnega in povojnega terorja komunistične partije in njenih nasilnih "jeklenih pesti" (VOS, Ozne, Udbe, SDV ...) brez običajnega novinarskega "usmerjanja pogovora" in sicer pogosto vsiljivega spraševalčevega "polaganja na jezik". Udeleženci in pričevalci brezštevilnih zločinov vladajoče partije in njenih zvestih likvidatorjev imajo torej priložnost, da končno spregovorijo po svoji vesti in svojih sposobnostih, kar je v času sodobne medijske naglice, površnosti in pogostega novinarskega vsiljevanja prepričanj in mnenj neizmerno redek in dragocen pojav. Seveda so take vrste avtentična pričevanja za večino gledalcev, zdresiranih z bombardiranjem senzacionalističnih in "rumenih" novic in podob, nekaj posebnega in tudi zaradi tega umaknjena daleč v nočne in najmanj gledljive programske pasove nacionalne RTV. A dragocena pričevanja so dostopna gledalcem tudi z zamikom in po spletu, kar pomeni, da po njihovi objavi tudi v "razredni" mitologizaciji naše "revolucionarne" zgodovine "ne bo nič več, kot je bilo".