Žiga Turk, Časnik.si: Utopija vedno tesnejše unije
Problem vedno tesnejše unije – in to je načrt, ki se odvija – je, da v nekem trenutku neha biti zveza suverenih nacionalnih držav in postane naddržavna zveza. Ta pa ni mogoča, če ni ljudstva, naroda, katerega notranja kohezija in pripadnost bi bila utemeljena na skupni evropski identiteti, zapiše Žiga Turk v komentarju na Časniku.
A ideja vedno tesneje povezane Evropske unije je praviloma deležna spoštovanja, prikimavanja in celo občudovanja, v čemer Turk vleče vzporednice z utopijo, EU pa označi za mehko utopijo, ki se preko uradništva vzpostavlja po korakih.
"Vedno tesnejša unija je definirana ravno prav megleno, da nikoli ne vemo, ali je že dovolj tesna. Nikoli ne bomo vedeli, če smo že na cilju. Evropska unija zato ni nekaj kar je, ampak nekaj, kar postaja. Potovanje je pomembnejše od cilja. Evropa je projekt, proces. Ni izdelek. Vedno tesnejša unija je kot kolesar, ki se mora premikati. Če se ustavi, pade," piše Turk.
Evropa kot utopija je rezultat progresivnega in tehnokratskega pogleda na evropsko unijo, ki sta sčasoma izpodrinila izvornega, ki je bil konzervativen in osnovan na krščanskih vrednotah.
Kako pa se bodo stvari odvijale naprej, je odvisno predvsem od tega, ali se bodo voditelji zavedali, da se nekaj da uničiti na dva načina – če preveč vlečeš narazen ali če preveč tlačiš skupaj. EU tako lahko preživi kot zveza suverenih držav, za več pa je potrebna skupna identiteta in priznanje, da je Evropa zibelka zahodne krščanske civilizacije.
"Paradoks je popoln: da bi uresničili utopijo, ki ima za cilj odpraviti tradicionalne občutke o presežnem svetem in tuzemenskem domoljubnem, bi bilo treba okrepiti taiste občutke – ampak na nadnacionalnem, evropskem nivoju," je prepričan Žiga Turk.
Zadnje objave
[Gledali smo] Okorna izumetničenost
11. 7. 2026 ob 19:00
Na stotine strupenih kač ogroža kitajske domove
11. 7. 2026 ob 14:34
Grška solata s stročjim fižolom
11. 7. 2026 ob 12:00
Tujina kliče, domovina ostaja: kam se selimo Slovenci in zakaj
11. 7. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
[Gledali smo] Okorna izumetničenost
11. 7. 2026 ob 19:00
Grška solata s stročjim fižolom
11. 7. 2026 ob 12:00
Video objave
[Video] Lojze Peterle: Nikoli nismo mislili na plan B (Slo 35 let, 5. 7. 2026)
5. 7. 2026 ob 14:00
Izbor urednika
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
amelie
Imamo pa Slovenci ravno s to identiteto problem, saj imamo zgodovinsko izkušnjo brisanja oz lahko rečem kar z menjavo identitete pod prisilo, z revolucijo.
amelie
Ravno to raznolikost identitet lahko razumemo kot vrednoto, ki nas bogati in ne kot breme.
amelie
Ne moremo bit nekaj kar nismo. Smo to kar smo, kar nas definira je naša preteklost. Se pravi smo pripadniki narodov, definira nas zgodovina vsakega naroda posebej. Tega se ne da zbrisat, ker z zanikanjem tega dejstva brišemo svojo identiteto.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.