Žiga Turk, Časnik.si: Utopija vedno tesnejše unije
Problem vedno tesnejše unije – in to je načrt, ki se odvija – je, da v nekem trenutku neha biti zveza suverenih nacionalnih držav in postane naddržavna zveza. Ta pa ni mogoča, če ni ljudstva, naroda, katerega notranja kohezija in pripadnost bi bila utemeljena na skupni evropski identiteti, zapiše Žiga Turk v komentarju na Časniku.
A ideja vedno tesneje povezane Evropske unije je praviloma deležna spoštovanja, prikimavanja in celo občudovanja, v čemer Turk vleče vzporednice z utopijo, EU pa označi za mehko utopijo, ki se preko uradništva vzpostavlja po korakih.
"Vedno tesnejša unija je definirana ravno prav megleno, da nikoli ne vemo, ali je že dovolj tesna. Nikoli ne bomo vedeli, če smo že na cilju. Evropska unija zato ni nekaj kar je, ampak nekaj, kar postaja. Potovanje je pomembnejše od cilja. Evropa je projekt, proces. Ni izdelek. Vedno tesnejša unija je kot kolesar, ki se mora premikati. Če se ustavi, pade," piše Turk.
Evropa kot utopija je rezultat progresivnega in tehnokratskega pogleda na evropsko unijo, ki sta sčasoma izpodrinila izvornega, ki je bil konzervativen in osnovan na krščanskih vrednotah.
Kako pa se bodo stvari odvijale naprej, je odvisno predvsem od tega, ali se bodo voditelji zavedali, da se nekaj da uničiti na dva načina – če preveč vlečeš narazen ali če preveč tlačiš skupaj. EU tako lahko preživi kot zveza suverenih držav, za več pa je potrebna skupna identiteta in priznanje, da je Evropa zibelka zahodne krščanske civilizacije.
"Paradoks je popoln: da bi uresničili utopijo, ki ima za cilj odpraviti tradicionalne občutke o presežnem svetem in tuzemenskem domoljubnem, bi bilo treba okrepiti taiste občutke – ampak na nadnacionalnem, evropskem nivoju," je prepričan Žiga Turk.
Zadnje objave
Pravica do gotovine da, toda ne za vsako ceno
28. 8. 2026 ob 10:11
Primer Iljaševci razkril vrzel med izvedbo cepljenja in državno evidenco
28. 8. 2026 ob 9:55
Mala hidroelektrarna Puštal: kdo res ščiti javni interes pri Hudičevi brvi?
28. 8. 2026 ob 9:00
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Mala hidroelektrarna Puštal: kdo res ščiti javni interes pri Hudičevi brvi?
28. 8. 2026 ob 9:00
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Lov na Stevanovića
27. 8. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
3 komentarjev
amelie
Imamo pa Slovenci ravno s to identiteto problem, saj imamo zgodovinsko izkušnjo brisanja oz lahko rečem kar z menjavo identitete pod prisilo, z revolucijo.
amelie
Ravno to raznolikost identitet lahko razumemo kot vrednoto, ki nas bogati in ne kot breme.
amelie
Ne moremo bit nekaj kar nismo. Smo to kar smo, kar nas definira je naša preteklost. Se pravi smo pripadniki narodov, definira nas zgodovina vsakega naroda posebej. Tega se ne da zbrisat, ker z zanikanjem tega dejstva brišemo svojo identiteto.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.