Zdravnikov vse več, zakaj torej zgodbe o njihovem pomanjkanju?

POSLUŠAJ ČLANEK
Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti vstopa zdravnikov na trg dela v obdobju 1. 1. 2008 pa do 30. 9. 2019. V javnosti v tem trenutku velja splošno sprejeto dejstvo, da je zdravnikov v tem trenutku v Sloveniji premalo.

Pacienti v tem trenutku najbolj občutijo pomanjkanje družinskih zdravnikov, saj si v nekaterih slovenskih mestih, med njimi tudi Ljubljani, preprosto ni mogoče najti osebnega zdravnika, ki bi vpisoval nove paciente. Težave pa so tudi na nekaterih drugih področjih medicine.

Kljub dolgoletnim perečim težavam Računsko sodišče ugotavlja tudi, da ne ministrstvo za zdravje, ne Zdravniška zbornica ne vesta, koliko specialistov  posameznih strok je potrebno zagotoviti v naslednjih letih, niti nimata plana, na kakšen način se bo to storilo.

Zato je Računsko sodišče v sklepnem poročilu svoje revizije Skrb za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela podalo mnenje, da ne Ministrstvo za zdravje, ne Zdravniška zbornica Slovenije nista bila učinkovita pri skrbi za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela in izboljševanju razmerja med potrebnim in razpoložljivim številom zdravnikov.

Računsko sodišče je zato revidirancema očitalo, da "nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih v okviru posameznih specialnosti, niti za ugotavljanje razlogov za njihovo pomanjkanje in jih zato tudi nista mogla uspešno odpravljati."

Kot se je izkazalo v reviziji, podatki o tem, koliko časa so slovenski zdravniki aktivni v zdravniški službi in koliko časa delajo pri drugih izvajalcih, sploh ne obstajajo. Podobno velja za področje specializacij, kjer so se potrebe po dodatnih specialistih v praksi določale precej arbitrarno, na podlagi mnenj nacionalnih koordinatorjev in zato pogosto sploh niso bile realne.

Preobremenjeni zdravniki? Tega ne vemo.


Splošno sprejeto dejstvo je, tega ponavljajo tako ministrstvo kot zdravniki in zdravniške organizacije, da je zdravnikov v Sloveniji premalo.

Sodeč po poročilu State Health in EU, ki ga pripravlja OECD, ima Slovenija manj zdravnikov na 1000 prebivalcev od povprečja EU, in več medicinskih sester. V Sloveniji pride na 1000 prebivalcev 3,1 zdravnika, v EU pa 3,6 zdravnika.



Kot najbolj kritično področje, kjer v Sloveniji ni dovolj zdravnikov, poročilo navaja področje družinske medicine, kjer naj bi primanjkovalo skoraj 400 zdravnikov. Poročilo navaja tudi, da so se razmere še poslabšale po sklenitvi dogovora med zdravniki in Ministrstvom za zdravje o manjši delovni obremenitvi zdravnikov (številom zahtevanih glavarinskih količnikov na posameznega družinskega zdravnika).

Prav po sklenitvi tega dogovora je postalo njihovo pomanjkanje še bolj očitno. Zato se Računsko sodišče v svoji analizi posveti tudi razlogom, zakaj je bil takšen načrt naposled sprejet.

Pri tem pa ugotovi za pomenljivo dejstvo, da pri sprejemanju dogovora o glavarinskih količnikih nihče ni opravil analize, koliko efektivnih ur zdravniškega dela na mesec dejansko opravi posamezen zdravnik. Presojanje o normativih je bilo naposled prepuščeno sindikatom in zdravniški zbornici.

Računsko sodišče ob tem tudi ugotavlja, da glavarinski količniki ne odražajo nujno realnega stanja obremenitev posameznega zdravnika. Zaradi tega se lahko zgodi, da je za dodatno delo nagrajen tudi tisti zdravnik, ki zgolj presega glavarinske količnike, ob tem pa ni nujno, da nagrada odraža tudi dejansko povečan obseg dela.

Zdravnikov in denarja vse več, razmere pa se ne umirjajo


Dodatne zaskrbljenosti zaradi razmer v našem zdravstvenem sistemu pa ne sproža le pomanjkanje zdravnikov, ampak tudi dejstvo, da se razmere na področju dostopa do zdravstvenih storitev ne izboljšujejo. In to kljub temu, da je zdravnikov vse več. Leta 2012 je bilo v Sloveniji 4.951 zdravnikov, leta 2018 pa 6.488 oziroma za 31 % več. Za skoraj polovico je v obdobju po letu 2008 narastlo tudi število specializantov (s 1.174 na 1.714).

Medtem pa družbene spremembe teh trendov niso dohajale. V tem času se je namreč delež starejših od 65 let v Sloveniji povečal zgolj za 20 %, število prebivalcev pa zgolj za 3,3 %.



Dejstvo za Računsko sodišče tako je, da bi moralo več zdravnikov, ki imajo na voljo bistveno višja finančna sredstva, storiti več. V skladu s tem je Računsko sodišče Ministrstvu za zdravje naložilo devet popravljalnih ukrepov in enajst priporočil za izboljšanje razmer na tem področju.

Med drugim mora ministrstvo opraviti natančne analize glede zdravniških kapacitet, analizirati ustreznost sedanjega glavarinskega sistema, preučiti obstoječe zdravniške standarde in normative ter poskrbeti za optimizacijo trenutne zdravstvene mreže.



KOMENTAR: Blaž Čermelj
Ko si norme določajo zdravniki sami
Le s težavo bi v Sloveniji našli nekoga, ki bi bil sposoben na pamet izustiti imena vseh zdravstvenih ministrov in začasnih vršilcev dolžnosti, ki so se na tem mestu zvrstili od leta 2008 do leta 2021. To je preprosto misija nemogoče, saj je na seznamu kar 13 različnih imen. Med njimi je samo ena oseba zvozila celoten vladni mandat. Na seznamu pa so tudi kar trije predsedniki vlade, kar razkriva, da je bila življenjska doba nekaterih ministrov zelo kratka in prav nič sladka. Pomenljivo je tudi, da je na tem položaju še najdlje zdržala oseba, ki je skoraj štiri leta obljubljala zdravstveno reformo (ter prav zaradi obljub o skorajšnji reformi tudi preživela interpelacijo), na koncu pa iz tega ni bilo ničesar. Spet neka druga ministrica pa je že ob prvem spopadu z različnimi zdravniškimi lobiji spoznala, da nima smisla in jo jadrno popihala s funkcije. Bila je deležna velikega posmeha. Poročilo računskega sodišča do njenih predhodnikov in naslednikov nikakor ni prizanesljivo. Kaže namreč, da je bilo Ministrstvo za zdravje ves ta čas brez vsakršnih resnih analiz, kaj se v drobovju slovenskega zdravstvenega sistema dogaja. Pri tem ne gre le za kadre. Tudi sporni nakup medicinskih ventilatorjev v nasprotju s prepričanjem nekaterih ni problem gospodarskega, pač pa predvsem zdravstvenega ministrstva, ki v določenem trenutku sploh ni vedelo, kaj potrebuje. V slabem zdravstvenem sistemu je pač tako, da mu tisoč dodatnih zdravnikov in dodatna milijarda evrov prav nič ne pomaga. Tudi preganjanje zasebne iniciative ne. Sistem je potrebno zgraditi na drugačnih temeljih, okoli bolnika, njegovih potreb in po dobrih zgledih iz zahodne Evrope.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30