V prvem delu intervjuja s specialistko interne medicine dr. Petro Lorber, ki že ves čas epidemije v bolnišnični intenzivni enoti zdravi najhujše bolnike s covidom-19, smo se pogovarjali o njenem delu, razmerah v bolnišnicah po letu in pol epidemije, vplivu pomanjkanja kadra in večjega števila hospitaliziranih na oskrbo, posledicah pandemije, delila pa je tudi zgodbe konkretnih ljudi, ki so jih zdravili.
V današnjem drugem delu intervjuja pa je beseda med drugim tekla o odporu do nošenja zaščitnih mask, testiranja in cepljenja, protestih proti ukrepom, koronaskeptikih, pa tudi o njenem stališču do obveznega cepljenja proti covidu-19 in možnosti, da bi necepljeni pacienti zdravljenje morali (dodatno) plačati.
Kako kot zdravnica, ki je vsakodnevno v polni bolnišnični zaščitni opremi in zdravi bolnike, ki jih covid-19 najbolj prizadene, gledate na odpor do nošenja zaščitnih mask, testiranja in cepljenja, proteste na ulicah, znašanje nad tistimi, ki preverjajo PCT in zdravstvenimi delavci?
Poskušala bom odgovoriti z dveh zornih kotov. Zaradi pandemije, ki se je razvlekla čez vse časovne okvire, ki bi jih bil človek, vajen povprečno lagodnega evropskega načina življenja, pripravljen sprejeti, so bili tudi moji otroci dobršen del lanskega šolskega leta prikrajšani za šolanje v šolskih klopeh; tudi moji starši in moževi sorodniki so bili in so še vedno ogroženi glede potencialne okužbe; v službi zaradi bolnikov s kovidom že dolgo ne opravljam več nekaterih strokovnih dejavnosti, ki sem se jim prej z veseljem posvečala. Naštela sem šele osebne razloge, zakaj ne morem biti brezbrižna do splošnega stanja duha in posledic le-tega, kje je še ves ostali širši družbeni kontekst.
Lažje je verjeti tistemu, kar ustreza našemu siceršnjemu osebnostnemu profilu, kot so ga izklesala leta lahkotnega odraščanja ob družbenih omrežjih.
Drugo dejstvo, ki bode v oči, pa je, da je zaupanje v upravljanje epidemije in s tem v odgovorne državne institucije pričelo nezadržno upadati po mojem mnenju najkasneje lansko jesen, ko smo vstopili v drugi val epidemije. Računi za odločitve in določena ravnanja, ki jih bo za nazaj težko pojasniti, prihajajo z zamikom, in bojim se, da je najtežje odplačljivi prišel točno v času, ko so razmere in medsebojni odnosi resnično na robu.
Kljub temu se mi zdi zelo narobe, da so se vsi načini “protesta” zelo intenzivirali in bili tudi medijsko dobro pokriti točno takrat, ko je bilo že popolnoma jasno, po kateri poti gre epidemija in kaj bo najverjetneje sledilo. Pričakovala bi, da se bodo ljudje zadržali najmanj toliko, da se bodo razmere približno normalizirale, in na ta način poskrbeli drug za drugega.
Kako odgovarjate tistim vašim pacientom in delu javnosti, ki v obstoj in nevarnost virusa, ki povzroča epidemijo, ne verjamejo in jih ne prepriča noben argument?
Nobene potrebe po prepričevanju ne čutim. Prepričevati prepričane je eno od bolj jalovih opravil, ki si jih lahko zamislim. Žal so številni pristali na to, da jih bo pogojno prepričala šele njihova lastna bolezen in njene posledice; če bodo imeli »srečo«, da se ji sami ognejo, pa morda resna bolezen njihovih najbližjih. Verjetno imamo vsi, ki delamo s temi bolniki, opravka s kakšnim nejevernim Tomažem, ki še v najbolj akutni fazi bolezni, ko ga popolnoma »uniči« že premikanje z enega na drugi bok, ne verjame povsem, da nismo ponaredili izvida.
Kaj smo naredili narobe pri vzgoji, da velik del populacije bolj verjame Facebooku kot znanosti?
Če zelo poenostavim, gre po mojem mnenju predvsem za splošno lenobo in tihi strah pred neznanim. Velika večina ljudi nima izkušnje soočenja z boleznijo in umiranjem, kot jo ima povprečen zdravnik v času svoje delovne dobe, pa ga te izkušnje ne obvarujejo pred neprestanim preizpraševanjem o pravilnosti in smiselnosti vsakršnega ravnanja.
Otroke in mladostnike učimo, da je vse relativno, vse hitro dobavljivo in vse lahko dostopno. Seveda je neprimerno lažje prebrati skrajšano verzijo Gospe Bovary kot opraviti dolgopovedno potovanje v razrvano duševnost neke ženske iz oddaljenega stoletja, kaj šele razmišljati o uničujočih posledicah. Podobno je lažje prebrati skrajšane verzije vseh o vsem in verjeti tistemu, kar ustreza našemu siceršnjemu osebnostnemu profilu, kot so ga izklesala leta lahkotnega odraščanja ob družbenih omrežjih. Če sklenem: bojim se, da sodobna vzgoja ni zastavljena tako, da bi odrasel človek znal izostriti in izuriti svoj um v kritičnem razmišljanju, ker enostavno nima za to ne teoretične niti praktične podlage, še manj pa želje in potrpljenja.
Pride kdo, ki bi rad, da ga zdravite z ivermektinom? Zakaj v Sloveniji bolnikov ne zdravite na ta način?
Narod je že pred časom izbral metodo nekontroliranega prekuževanja, s praktičnimi posledicami se v glavnem ubadamo zdravstveni delavci, nosijo jih tudi nekateri posamezniki, ki so se okužili, zboleli in morda celo umrli.
Ne vem za kovid oddelek, v enoti intenzivne terapije take želje doslej še ni izrazil nihče. Menim, da je način obravnave bolnikov s koronavirusno boleznijo, kot smo ga postopno zastavili v naši bolnišnici, glede na dane okoliščine relativno dober, kar potrjujejo tudi dostopni statistični podatki. Zdravljenje je treba dobro zastaviti v tistem trenutku, ko je okuženi toliko bolan, da potrebuje sprejem v bolnišnico, za kar so seveda možni različni vzroki.
Če se osredotočim na prizadetost pljuč kot običajno prvega tarčnega organa, ozko gledano govorimo o bolnikih, ki potrebujejo dodatek kisika v vdihanem zraku. To pomeni, da je bolezen prešla v t.i. imunsko fazo, ko je pljučni parenhim infiltriran z vnetnimi celicami. Te celice limfocitne vrste izločajo molekule, ki povzročijo, da sistemski vnetni odziv v telesu generira in ojačuje samega sebe, kar lahko vodi v neobvladljivo bolezensko stanje, če ne ukrepamo na več točkah. Poudarjam, govorim o bolnikih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Približno leto dni zaradi določenih ugotovitev naše odlične imunološke ekipe, ki bodo, upam, v kratkem publicirane, lahko kliniki precej natančno določimo, kako bolezen pri posameznem bolniku poteka. Vsakodnevno namreč spremljamo vrednosti nekaterih neklasičnih označevalcev vnetja. Njihova dinamika običajno dobro sovpada s kliničnim vtisom, radiološkimi izvidi in nekaterimi laboratorijskimi izvidi. Ker imamo končno neko objektivno oprijemališče, kje v bolezni se bolnik nahaja, lahko temu prilagajamo tudi apliciranje zdravil, s katerimi trenutno razpolagamo (deksametazon, metilprednizolon, blokator IL-6, diuretik). Zelo pomembno je, da se takšno sledenje prične že na oddelku in da na ta način skušamo dovolj zgodaj preprečiti, da bi do hudega poslabšanja stanja, ki bi zahtevalo intenzivno terapijo, sploh prišlo.
Seveda ne preprečimo vsakega usodnega poslabšanja, mirno pa lahko zatrdim, da se je na ta način možno izogniti marsikateri intubaciji in mehanski ventilaciji z vsemi posledicami. Zdravila, ki preprečujejo replikacijo virusa in s tem morebiti prehod bolezni v kritično imunsko fazo, bodo verjetno našla svoje pomembno mesto v zdravljenju v domačem okolju tudi pri nas, seveda pa mora biti takšno zdravljenje skrbno spremljano.
Pridejo v vašo bolnišnico tudi ljudje z dolgotrajnim covidom? Koliko jih je, kakšna stanja imajo, kako dolga so ta zdravljenja?
Vprašanje, s katerim se moramo prednostno ukvarjati je, kako doseči odlično precepljenost pri rizični populaciji, za katero je nedvoumno, da ima od cepljenja lahko veliko korist glede poteka bolezni.
Tudi to je vprašanje za zdravnike kovidnega oddelka. Bolj verjetno pridejo na pregled in posvet v kontrolno pulmološko ambulanto, mislim, da se nekateri spremljajo tudi v naši kardiološki ambulanti. Na intenzivnem oddelku vidimo predvsem posledice dolgotrajne intubacije in mehanske ventilacije, pri čemer je sindrom dolgega kovida verjetno manj pomemben ali pa vsaj ne pride toliko do izraza ob vseh ostalih esencialnih težavah, ki jih je bolnik pridobil tekom dolgotrajne obravnave.
Zdravnikov in medicinskih sester je primanjkovalo že pred epidemijo. Tudi tisti, ki se izšolajo, gredo raje v tujino. Kje vi vidite rešitev za del že dolgoletnih rak ran slovenskega zdravstva?
Ne znam odgovoriti. Za to imamo načeloma odgovorne službe in odgovorne osebe, ki bi morale imeti pregled in rešitve. Če se skušam vživeti v vlogo mlade srednje ali diplomirane medicinske sestre, ki na oddelku opravlja turnusno delo, opravi 5 ali 6 nočnih izmen na mesec, ob čemer je sobota zanjo reden delovni dan, ki jo lahko vodja kadarkoli pokliče s prostega dne, ker je kolegica zbolela … kolikšna je cena v evrih, ki lahko odtehta neprestano in predvsem neredno odsotnost od doma, kronično neprespanost in izčrpanost?
Podobne zgodbe bi slišali tudi od nekaterih mladih zdravnikov, ki so izpostavljeni nesorazmerni odgovornosti in kroničnemu izčrpavanju za nesorazmerno nizko plačilo, pa še od marsikoga, ki je v tej verigi pomemben člen, pa sem ga v naštevanju nenamerno prezrla. Poleg tega, da so slabo definirani pogoji dela, je slabo definirana tudi globalna odgovornost posameznika za zdravstvene procese. Izzivov je nepregledno število, le da pogosto to niso le izzivi, pač pa kar težko premostljive težave.
Bi morala Slovenija po vašem mnenju v četrtem valu (zopet) v lockdown?
Mislim, da je za takšno radikalno odločitev precej pozno. Narod je že pred časom izbral metodo nekontroliranega prekuževanja, s praktičnimi posledicami se v glavnem ubadamo zdravstveni delavci, nosijo jih tudi nekateri posamezniki, ki so se okužili, zboleli in morda celo umrli. Potrebni pogum za politično odločitev časovno nedvoumno definiranega lockdowna bi bilo potrebno zbrati, še preden je epidemija eskalirala v razsežnosti, kot je. Mislim pa tudi, da je bila izkušnja te »infinitivnosti« in kaotičnosti drugega in tretjega vala v ljudeh še toliko prisotna, da bi bilo izredno težko doseči iskreno in dobronamerno spoštovanje omejitev.
Menite, da bi po zgledu Avstrije in nekaterih drugih držav Slovenija morala uvesti obvezno cepljenje proti covidu-19?
Eno od redkih dejstev, ki je trenutno nedvoumno, je, da so intenzivne oddelke in po mojem vedenju tudi kovidne oddelke do sedaj polnili in jih še polnijo v daleč največjem deležu necepljeni bolniki iz prav tako precej jasno definiranih starostnih skupin in s precej jasno definiranimi kroničnimi boleznimi. Tega dejstva ne morem in nočem spregledati. Glede na statistiko precepljenosti je žal trend jasen. Mislim, da je to vprašanje, s katerim se moramo prednostno ukvarjati – kako doseči odlično precepljenost pri rizični populaciji, za katero je nedvoumno, da ima od cepljenja lahko veliko korist glede poteka bolezni. Iz tega seveda sledi, da ima posredno večstranske koristi tudi ostala populacija, katere zdravje zavaruje ali potencialno ogroža (ne)vzdržnost zdravstvenega sistema.
Švicarji so na referendumu podprli zakon o ukrepih proti pandemiji covida-19. Menite, da bi podoben zakon, če bi imeli referendum, ta trenutek podprli tudi Slovenci?
Moj odgovor na to vprašanje je praktično identičen kot odgovor glede glede lockdowna. Trenutna dejstva govorijo proti nepotrebnemu optimizmu.
Zadnje dni se govori o ideji oz. možnosti, da bi hospitalizirani necepljeni zdravljenje v bolnišnici morali (dodatno) plačati. Kakšno je vaše stališče do tega?
Iskreno verjamem, da je temeljna naloga javnozdravstvenega sistema, kot ga imamo v Sloveniji, dobrobit za vse državljane in brezplačno nudenje osnovne medicinske pomoči vsakomur. Po končani fakulteti sem daljši čas delala v slovenskem misijonu na JV Madagaskarja, kjer smo tako rekoč iz ničesar postavili dispanzer, ki deluje še danes. Nikoli ne bom pozabila, kako radodarno so takrat moji sokrajani, nekatera podjetja in cela vrsta neznanih dobrotnikov iz vse države prispevali zelo konkretne vsote denarja, da so moji trije “fantje” sčasoma zgradili ambulanto in izšolali medicinsko sestro, ki v tamkajšnjih razmerah opravlja delo, ki bi ga sicer moral zdravnik. Imam torej zelo lepo in zelo konkretno izkušnjo solidarnosti naših ljudi do popolnih neznancev.
Koliko vas skrbi pojav nove različice virusa?
Dovolj je dnevu njegova lastna teža. Mislim, da zaenkrat o omikronu vem(o) še premalo, da bi me vnaprej skrbelo.
Poglejte kaj so včeraj zelo ekspresno naredilina Hrvaškem. Aretirali so 8 agitatorjev terorizma, takih kot tile SLO “stevanoviči”…In še dva bodo, kis ta bila org, ZG neprijavljenega shoda . Zakaj so to lahko naredili ? Ker udbomafija ne obvladuje sodišč, tožilstva in deloma tudi policije…Kako pa je v SLO, pa vemo. HTV, hrv. javna RTV nikoli ni dajala niti malo podpore cestnim anticovid divjalom, niti malo ! En čas so tistega hecnega Trampuža klicali v Nemčijo, pa so kmalu videli koliko je ura…
Najbolje, da kovid teroriste postrelijo na licu mesta. Dutarte metoda.
Gre seveda za ironijo…
Kovid teroristi so v vladi in v strokovni skupini.
Se strinjam, da dodatno zaračunavanje zdravstvenih storitev ni primerno. Poznamo tudi marsikatera druga neodgovorna ravnanja, ki povzročajo medicinsko obravnavo, pa pacient tega ne plača dodatno. Bi bilo pa treba “izstaviti račun” medijem in tistemu delu politike, ki javno in prikrito ustvarjajo psihozo in zavajajo, ter kujejo zarote z namenom pridobivanja političnih točk.
Gospa dr Lorber me je razočarala kot že toliko naših in tujih zdravnikov. Govorim o zdravilu ivermektin. Elegantno se je izognila konkretnemu odgovoru. Verjetno zato, ker ima takšna navodila.
Imam zelo svežo izkušnjo na lastni koži in tudi pri moji ženi. Osebno sem trikrat cepljen z pfajzerjevim cepivom. Pozitiven sem bil v ponedeljek ta teden. Znake covida sem imel že prejšnjo soboto. V nedeljo sem imel že visoko temperaturo. V ponedeljek sem se na pobudo osebnega zdravnika odpravil na test, ki je pokazal okužbo z covid19. Iz ponedeljka na torek je temperatura narasla na skoraj 39°. V sredo čez danje bilo še huje. Žena je priskrbela ivermektin, ki se ga z lahkoto dobi v vseh bivših republikah YU. No in sedaj pride tisto kar bi morala gospa dr povedati. To zdravilo je bliskovito izboljšalo stanje bolezni. Meni je odpihnilo znake bolezni že po dveh priporočenih odmerkih. S prstom obtožbe kažem na odločujoče ljudi v Sloveniji, ki zaradi lobističnih interesov zadržujejo prosto prodajo tega preparata. Zdravnike pa naj bo sram, da so podložni takšnim pokvarjenim odločevalcem. Aha . Pozabil sem povedati da spadam v rizično skupino starejših, z pridruženimi kroničnimi obolenji. Res pa sem bil pred okužbo v dobri psihofizični kondiciji.
Tvoja zgodba ni politično korektna. Ovce nimajo pravice dvomiti v pastirja in njegovo zdravljenje. Ubogaj in molči! To je edino pravilo, ki ga elita uporablja za svoje ovce.
Celo Delo je objavilo članek o ivermektinu, v katerem avtor, Matjaž Zwitter zapiše:
“Pri osebah z visokim tveganjem za okužbo, torej pri negovalnem osebju okuženih ali pri članih njihovega gospodinjstva, en odmerek ivermektina na teden za 88 odstotkov zmanjša verjetnost okužbe. Pri okuženih osebah ivermektin za 53 odstotkov zmanjša verjetnost poslabšanja bolezni, skrajša obdobje simptomov in tudi obdobje kužnosti.”
https://www.delo.si/sobotna-priloga/prepovedano-zdravilo/
Če je to res, je ivermektin bolj učinkovit kot cepivo za preprečevanje kovida, učinkovit pa je tudi pri zdravljenju le-tega, stranski učinki pa so minimalni. Nasprotno je metilprednizolon zdravilo, ki ima številne hude stranske učinke in vprašljive učinke zoper kovid. Prilagam samo link, ker sem se prej potrudil in sem celo prevedel seznam stranskih učinkov, ki so po mojem mnenju grozljivi, admin pa mi je komentar zbrisal. Le zakaj? Sem si kaj izmislil? Sem dal link na facebook? (Mimogrede facebook računa sploh nimam.)
https://www.drugs.com/sfx/methylprednisolone-side-effects.html
Prav nič vam ne verjamem. Če bi to držalo, kar pišete, bi se predstavil s svojim imenom in priimkom.
Saj ni treba verjeti. Navedeni so linki in se sam prepričaj.
Ta platforma omogoča anonimno komentiranje in če te to moti, je to tvoj problem, ki ga moraš rešiti pri sebi.
Na kratko. Ivermectin deluje, cepivo ne deluje.
Trikrat si bil cepljen in kljub temu zbolel (ker vem od kdaj cepijo s tretjim odmerkom, pomeni, da je cepivo zanič).
Za moje laične pojme je to idealno “zdravilo”, če hočeš nekoga prepričat, da je na smrt bolan …
Za tiste, ki ne znajo angleško, je tu še prevod stranskih učinkov metilprednilozona:
Zelo hude in številne stranske učinke ima tudi metilprednizolon. Ni čudno, da tisti, ki preživijo bolnišnično zdravljenje trdijo, kako huda bolezen je kovid. Človek se vpraša, ali je to sploh zdravilo ali navaden strup. Tu so možni stranki učinki:
Črno, katranasto blato
slepota
napihnjenost
krvavo bruhanje
zamegljen vid
bolečine v kosteh
sprememba vida
bolečina v prsnem košu
mrzlica
zmedenost
zaprtje
kašelj
temen urin
temnenje kože
zmanjšanje višine
zmanjšanje količine urina
zmanjšan obseg gibanja
zmanjšan vid
driska
težave pri požiranju
razširjene vratne žile
omotica ali vrtoglavica
suha usta
huda utrujenost ali šibkost
bolečine v očeh
solzenje oči
zrkla izbočijo iz očesnih votlin
omedlevica
občutek stalnega gibanja sebe ali okolice
vročina
pordela, suha koža
vonj po sadju
občutek polnosti ali napihnjenosti
glavobol
zgaga
koprivnica, srbenje, kožni izpuščaj
oslabljeno celjenje ran
povečana lakota
povečana žeja
povečano uriniranje
prebavne motnje
nepravilno dihanje
nepravilen srčni utrip
bolečine v sklepih
šepanje
izguba apetita
izguba zavesti
bolečine v križu ali boku
duševna depresija
spremembe razpoloženja
bolečine v mišicah, krči ali šibkost
slabost
živčnost
hrupno, ropotajoče dihanje
odrevenelost ali mravljinčenje v rokah, nogah ali ustnicah
bolečine v hrbtu, rebrih, rokah ali nogah
bolečina ali pekoč občutek v grlu
bolečine ali otekanje v rokah ali nogah brez poškodb
boleče ali težko uriniranje
boleči, otečeni sklepi
bolečine v trebuhu, boku ali trebuhu, ki lahko segajo v hrbet
udarjanje v ušesih
pritisk v želodcu
zabuhlost ali otekanje vek ali okoli oči, obraza, ustnic ali jezika
občutek vrtenja
hude ali trajne bolečine v želodcu
počasna rast pri otrocih
počasen ali hiter srčni utrip
rane, razjede ali bele lise na ustnicah ali jeziku ali v notranjosti ust
otekanje obraza, prstov, stopal, predela trebuha ali trebuha ali spodnjih nog
trganje, stiskanje v prsih
težavno dihanje
moteno dihanje v mirovanju
nepojasnjena izguba teže
nenavadna utrujenost ali šibkost
bruhanje
bruhanje materiala, ki je videti kot kavna usedlina
rumene oči ali koža
Kaj smo naredili narobe pri vzgoji, da velik del populacije bolj verjame Facebooku kot znanosti?
++++++++++
Vprašanje, bi se moralo glasiti: Kaj delamo narobe, da nam velik del populacije ne verjame več? Vprašanje velja za politike, uradno stroko in njej servilne medije in novinarje.
Kratek odgovor: Lahko imaš nekaj časa za norca nekaj ljudi, ne moreš pa ves čas vleči za nos vseh ljudi. Nekateri znajo in si celo upajo misliti tudi s svojo glavo. Znajo poiskati tudi druge vire informacij, in se ne zanašajo na uradno stroko in njej podložne medije. Drugi viri informacij pa niso na facebooku, vsaj ne izvorno, temveč so to viri strokovnjakov, ki tvegajo svojo reputacijo in kariero, da razkrivajo resnico o pandemiji, cepivih in morilskih zdravilih…
Tu je nekaj linkov, kjer strokovnjaki izražajo dvome, pomisleke in razgrinjajo dejstva, ki jih uradna, s strani velefarmacije zlobirana stroka, na vse kriplje skriva:
https://peckford42.wordpress.com/
ordpress.com/2021/08/02/doctors-for-covid-ethics/
https://sarasotavaccinationchoice.wordpress.com/2021/04/30/5-doctors-agree-that-covid-19-injections-are-bioweapons-and-discuss-what-to-do-about-it/
https://rightsfreedoms.wordpress.com/2021/05/11/57-top-scientists-and-doctors-stop-all-covid-vaccinations/
https://pressat.co.uk/releases/doctors-and-scientists-accuse-medical-regulator-of-downplaying-covid-19-vaccine-dangers-afd2f1390c3e8114d3c60e89e95b461f/
Kakšne bodo posledice pandemije kovida, bo pokazal šele čas. vsekakor bodo dolgotrajne in večplastne. Ena od posledic bo, kot vse kaže, tudi osip standardov za preizkušanje in odobravanje zdravil. Doslej so bila zdravila preizkušena v večletnih testiranjih, najprej v laboratorijih in vitro, potem na živalih in nato na ljudeh. V zvezi s cepivi zoper kovid je bilo vse to opuščeno, za nameček so si farmacevtske družbe zagotovile popolno imunost pred negativnimi posledicami cepljenja in tudi tajnost sestavin cepiva ter tajnost pogodb o nabavi cepiv.
Za EU je nabave izvedla Evropska komisija. Več evropskih poslancev je zahtevalo, da jim EK predloži pogodbe o nabavah cepiv, dobili pa so le liste, kjer je bila vsebina prekrita s črno barvo, skratka, cenzurirana. Zakaj? Ali javnost nima niti te pravice več, da je seznanjena s pogodbami o nakupih cepiv, s katerimi silijo ljudi v cepljenje: WHO, EU, politika in uradna stroka? Kje je tu javnost podatkov, ki je sicer tako opevana evropska demokratična vrednota??
https://www.euractiv.com/section/coronavirus/news/meps-vs-commission-in-court-over-vaccine-contracts/
Kaj nam pripravlja globalna elita s pomočjo farmako-mediko tehnokracije, lahko pokaže spodnji video. V njem zapornica v kovid koncentracijskem kampu v Avstraliji pove svojo 14-dnevno izkušnjo. Ker se je policiji zlagala, da se je testirala in da je negativna na kovid, so jo aretirali in prepeljali v koncentracijski kovid kamp, ki sprejme 2000 ljudi, kjer je preživela 14-dni v popolni osami na nekaj kvadratnih metrih. Med drugim je v tem času izgubila službo. Bodo tovrstni kampi postali del nove normalnosti?
https://www.youtube.com/watch?v=mGFdWcJU7-0
@rasputin
Kakšna ihta! Ti je mar dr.Lorberjeva nastavila ogledalo, pa si se ustrašil podobe v njem, da tako kričiš?
Samo to ti želim sporočiti, da je tudi Invermectin plod raziskovanja farmacevtske stroke. Tako, da ne vem kaj želiš sploh povedati. Vem, da si proti. In proti bi bil tudi, če bi bilo vse diametralno nasprotno. Ko bi stroka npr. svetovala prekuženost, s “kolateralno” škodo smrti starostnikov, bi bilo prav tako vpitje ter grožnje in zgražanje z asocialnostjo in nehumanostjo tistih, ki so zaprisegli k Hipokratu. In tukaj je resnično nekaj hudo narobe z družbo, vzgojeno in diplomirano na FB. Včasih so rekli naši starši, da papir prenese vse; danes to velja za FB in Internet nasploh. Marsikdo v debati reče “saj je bilo na Internetu zapisano, pa na RTV SLO so povedali, tudi v Slovenskih novicah je pisalo…”, itd., itd.
O tvojem značaju veliko pove tudi simpatiziranje z avstralsko kršiteljico zakona. Kaj naj ti še več povem.
Tudi @oakhrast je, če se logično poglobiš v njegove navedbe, kar “naložil” na tvoj ogenj; razen, če ne gre za eno in isto osebo.
In NENAZADNJE: prispevek govori o dr. Lorberjevi in ne o Ivermectinu. Ker sem jo v osebni stiski imel srečo spoznati, lahko zatrdim, da je zdravnica z veliko začetnico. Za njeno zavzemanje in strokovnost ji bom hvaležen do konca svojega življenja.
Gospod Kos, kot večina pristašev cepljenja, tudi ti nisi spravil iz sebe kakih prepričljivih argumentov. Iz tvojega zapisa veje zgolj nestrpnost do tistih, v tem primeru konkretno do mene, ki se ne brezprizivno priklanjajo uradni protikovidni politiki.
Cepljenje evidentno ni učinkovito, kar kaže dejstvo, da se epidemija ne ustavlja. Virus mutira več desetkrat na leto in temu tempu pač ni moč slediti. Če odmislimo, da je cepivo nepreizkušeno in da bo lahko imelo poleg znanih negativnih kratkoročnih stranskih učinkov tudi negativne dolgoročne učinke, gre za množični poskus na ljudeh, ki nima para v zgodovine farmacije in medicine. Če se bo izkazalo, da je cepivo nevarno, bodo iniciatorji in promotorji tega poskusa morda nekoč odgovarjali za to svoje početje. To je tudi razlog, da so se farmacevtske družbe pravno s pogodbami s kupci dogovorile, da ne odgovarjajo za posledice cepljenja. Te pogodbe pa so celo tajne. Več evropskih poslancev je zahtevo, da jim Evropska komisija preda pogodbe z dobavitelji cepiv, dobili pa so le liste pogodb, kjer je bilo besedilo v glavnem počrnjeno in neberljivo. Le zakaj? Ali javnost nima več pravice, da ima vpogled v pogodbe o nabavi cepiv? Tajna je tudi sestava cepiv, ki je proizvajalci niso dolžni razkriti nikomur. Le zakaj?
Članek ne govori o dr. Lorberjevi, temveč ona predvsem predstavlja svoje poglede na dogajanje v zvezi s pandemijo. Članek je javno objavljen v mediju, ki dopušča komentiranje bralcev in sam sem izkoristil to možnost. Če te to moti, rešuj problem tam, kjer je, to je pri tebi in tvoji nestrpni naravi.
Kar zadeva ivermektina, je seveda tudi ta plod farmacije kot pač vsa sintetična zdravila, toda povsem si zgrešil poanto. Vprašanje je, zakaj je to zdravilo že davno preizkušeno in z minimalnimi stranskimi učinki tako rekoč nedovoljeno pri zdravljenju kovidnih bolnikov, čeprav se je izkazalo za dokaj učinkovito. Več si lahko preberš v zgoraj priloženih linkih in v pozitivni osebni izkušnji bralca z ivermektinom, ki je tudi objavljena zgoraj.
Obstajajo ocene, da na svetu umre ca 30 milijonov ljudi letno zaradi zdravil, kar je veliko več kot je vseh žrtev kovida doslej. Ali lahko kdo zagotovi, da kovidni bolniki ne umirajo tudi zaradi neustreznih zdravil?
Če te moti izpostavljanje drugih in drugačnih dejstev in mnenj, potem ti priporočam, da se raje sprehajaš v naravi ali delaš karkoli drugega, kot da bereš vsebine, ki te očitno nervirajo. Pa lep dan še naprej.
Če je kdo ihtav si ti, P. Kos, ker niti ne prebereš vsebine, ampak le gledaš, da ne tuli v isti rog.
Ivermectin deluje, pa ga ne dovolijo uporabljati. To je pomembno. Zdaj pa najdi opravičilo za to, če moreš.
Ne moreš.
Po tvoje je pravilno zapirati ljudi v koncentracijska taborišča samo zato, ker se nekje domnevno zlaže, da se je testirala. Naj ti povem, da po večini ustav sveta, tudi avstralski, imaš kot obtoženi pravico lagati in imaš pravico ne delati ničesar sebi v škodo.