Zdravko Počivalšek ima dovolj "laži in manipulacij". Nekatere medije čakajo tožbe

Za razumevanje igre, ki se jo gre minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek z mediji, oziroma novinarji, ki ga sistematično sesuvajo že odkar je zamenjal politično stran, je treba poznati širši kontekst. Če je verjeti (nekdanjemu) poslancu DeSUS-a Polnarju, in ni razloga, da mu ne bi verjeli, saj se je vse to v zakulisju govorilo že takrat, je bila poročilu Računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme namenjena ključna vloga pri političnem scenariju rušenja desnosredinske vlade. Sicer tajni osnutek poročila, oziroma bolje rečeno, njegova interpretacija, naj bi v politični prostor kot bomba priletela ravno v času pred vložitvijo konstruktivne nezaupnice ter obremenila predsednika ključne stranke za uspeh rušenja Janše. Ta bomba naj bi, skupaj z DeSUS-ovimi poslanci, od Janše, oziroma predsednika SMC Počivalška, odtrgala vsaj tri poslance, ki bi zamenjali stran in omogočili 46 glasov Koaliciji ustavnega loka. Vladna stran je nevarnost zavohala in scenarij je bil, na vidno nejevoljo predsednika Računskega sodišča, pa tudi nekaterih novinarjev, ki jim zdaj s tožbo grozi Počivalšek, javno razkrit. Svoje je doprinesel še namestnik Računskega sodišča, ki se mu s podpisom pod osnutek ni mudilo loviti roka, ki so si ga za konstruktivno nezaupnico zastavili v KUL-u. Čeprav je Vesel Petroviču rokohitrsko odvzel pooblastilo, je osnutek poročila do revidirancev pripotoval šele v januarju. A, naključno ali ne, z božiča na sredi januarja je bila prestavljena tudi vložitev konstruktivne nezaupnice. In res, kot se je pričakovalo, je osnutek takoj, ko je bil posredovan revidirancem, zašel v javnost. A ne na način, ki bi pripomogel k rušenju Počivalška. Vsebino osnutka je razkril časnik Delo in tisti, ki smo dokopali do vpogleda v njegovo vsebino, vemo, da je Suzana Kos novinarsko delo opravila verodostojno in profesionalno. A že takrat so se v nekaterih medijih pojavljale nezadovoljne ocene, da vsebina ni bila prikazana na prav način. Svoje je k nejevolji nekaterih dolil tudi svetovalec ministra za gospodarstvo, Sebastjan Jeretič, ki je večer pred Delovim razkritjem na Siolu objavil zapis, ki je vzpostavil za Počivalška neproblematičen tematski okvir vsebine revizijskega poročila. Ta okvir ni bil napačen, saj je osnutek Počivalška poimensko omenil le dvakrat, obakrat v neproblematičnem kontekstu. Iz vsebine pa bi se dalo sklepati, da je za sistemsko nepripravljenost za ocenjevanje potreb po nujno potrebni opremi ter pomanjkanjem podlag za nakupe, predvsem pa za prazna skladišča tik pred razmahom epidemije, celo bolj kriva Šarčeva kot Janševa vlada, v prvi vrsti ministrstvo za zdravje. Poskus rušenja desnosredinske oblasti s pomočjo revizijskega poročila se je torej sfižil do popolnosti. Zato je bilo potrebno dokument novinarsko odkriti ponovno. In res, 18. februarja, mesec in pol po prvi javni objavi vsebine revizijskega poročila, so novinarji Necenzurirano poročilo, tokrat že v statusu predloga, na novo odkrili. "Ugotovitve računskega sodišča so namreč najbolj obremenjujoče prav za Počivalška, sicer prvega osumljenca v kriminalistični preiskavi poslov z ventilatorji, ki jo vodi Nacionalni preiskovalni urad (NPU)," so zapisali. Obširno pa so, kot je za ta medij navada, njegove ugotovitve v osrednih informativnih oddajah povzeli tako POP TV in 24ur. S ponovnim razkritjem, kjer sta se največji televiziji obnašali, kot da gre za nekaj povsem novega in da objave o vsebini poročila izpred meseca sploh ne obstajajo, so torej mediji ponovno vzpostavili okvir, kakršen je bil nastavljen že spomladi, predvsem v razvpitih oddajah Tarče: torej da je prvi in glavni bad guy spomladanskih nakupov zaščitne opreme predsednik SMC-ja Zdravko Počivalšek. Medijem, ki zdaj to propagirajo, Počivalšek očita "manipulacije in laži" ter jim grozi s tožbami. V prvi vrsti zato, da javno utrdi svoj, zanj neobremenjujoč okvir. Predloga poročila namreč, kljub temu, da so ga pri Necenzurirano k temu pozvali, ne more objaviti, saj bi s tem kršil zakon; poročilo namreč še vedno ni dokončno in je zato zaupne narave. Ali bo s tožbami tudi uspešen je drugo vprašanje, saj novinarjem ni treba dokazati, da imajo prav, temveč je dovolj dokaz, da so imeli upravičen razlog verjeti, da imajo prav, čeprav so recimo imeli narobe. Kdo ima prav ali narobe pa bo prvič javno razkrito šele, ko bo poročilo končano in javno objavljeno na spletnih straneh Računskega sodišča. Seveda bomo tudi takrat v medijih dobili serijo njegovih interpretacij in različnih poudarkov, saj se 99,99 % ljudi tega 200 stranskega "špeha" ne bo lotilo brati. A prav na to se tisti, ki igrajo to notranjepolitično igro s poročilom revizije Računskega sodišča o nakupu opreme, zanašajo. In zato je tudi lahko predmet manipulacij ter povsem različnih interpretacij, kot to doživljamo že sedaj, še preden je revizijska zgodba zaključena.