Zdaj se bankam lahko zgodi še Rop. Zakaj to ni najbolje.

Ali je mag. Anton Rop primeren za nadziranje bank, je aktualno vprašanje. Banka Slovenije meni, da ni tako.

Rop je imel blestečo in zelo dobro plačano kariero, doma in v EU. Bil je poslanec, minister in predsednik vlade ter nazadnje podpredsednik Evropske investicijske banke.

Kot nekdanji državni sekretar, zatem minister in nato še premier je eden najbolj »zaslužnih« za gospodarsko zakonodajo, ki je omogočala menedžerske prevzeme podjetij na način, da je bilo ob prevzemu dopuščeno »siromašenje« oz. oškodovanje gospodarski družb. To je v EU prepovedano, pri nas pa je bilo šele od decembra l.2007.

Menedžerski prevzemi na način, da so kredite menedžerjev poplačala kar prevzeta podjetja, namesto da bi se ta sredstva vlagala v njihov razvoj, so glavni vzrok velike bančne finančne luknje, ki smo jo pokrili davkoplačevalci.

Takšna privatizacija ni bila enakopravna za vse državljane, kot to veleva ustava.

Berem, da mag. Anton Rop, ko je bil na oblasti, ni bolj obdavčil kapitala in davčno razbremenil dela, kot je sicer napovedal, temveč je delo celo dodatno obdavčil.

Mag. Anton Rop je tudi prvi odgovoren za protiustavni zakon, ki je delodajalcem oz. lastnikom podjetij dopuščal neplačevanje pokojninskih prispevkov, ne da bi kdo vprašal njihove lastnike torej zaposlene.

Prispevki so vendar lastnina zaposlenih, so del zaslužene njihove bruto plače, namenjen državi in njeni pokojninski blagajni, a ne prikrito tiho lastnikom podjetij.

Veliko je oškodovanih in bo presenečenih, ki bodo zato imeli nižje pokojnine.

Ta zakon je šele po trinajstih letih odpravilo Ustavno sodišče, ne pa katera od vlad, oziroma parlamentarnih strank in poslancev državnega zbora.

Menim, da kdor celo s protiustavnimi zakoni posega v lastnino zaposlenih in v procesu lastninjenja obravnava državljane neenakopravno, ta ni primeren za nadzorstvo bank.