Profesorji s FDV bi ob proučevanju dovzetnosti sodobne narodnozabavne glasbe za fašistoidne prisvojitve morali na kakšno gasilsko veselico

Osnovna foto: Kozjansko.info, knjiga in znak: https://www.fdv.uni-lj.si/

Približno pol stoletja je stara tradicija, po kateri je dobila ime “goveja glasba”. Posebej še pri malo starejših, v številnih slovenskih domovih pa tudi še danes, je tradicija, da so ob nedeljah za kosilo goveja juha, meso iz juhe, krompir, solata in sladica. In da se poleg vrti narodnozabavna glasba, ki je pridevnik “goveja” dobila prav po juhi, ob kateri jo je po radiu poslušal velik del Slovencev.

In še danes jo.

Sodobno narodnozabavno glasbo posluša 48 % Slovencev, kar je le malo za poslušanostjo popa in rocka. A od izida svoje knjige profesor dr. Peter Stanković z ljubljanske FDV oznanja, da ljudje, ki poslušajo takšno glasbo, razmišljajo “izrazito uniformno”. Kot je nadalje pojasnil za več medijev, gre njihovo mišljenje v smeri enih vrednot, ene kulture, enega naroda in le korak od “enega voditelja”. Iz tega pa izpelje, da gre za glasbo, ki je s “preprostim, enoznačnim, uniformiranim svetom” zelo pripravna za avtokratske in fašistoidne prisvojitve.

Težke besede. Najprej zato, ker tovrstno glasbo glede na raziskave, ki so znane tudi dr. Stankoviću, posluša praktično vsak drugi Slovenec. In to ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti. Kar tretjina ljudi, ki posluša narodnozabavno glasbo, voli levo politično opcijo. Gre za glasbo, ki je večinoma politično nevtralna, kar profesor priznava tudi sam. Narodnozabavna glasba presega politične delitve, tudi njeni izvajalci se v velikem deležu odločajo, da na političnih shodih ne bodo igrali. Začenši z najbolj priljubljenimi Modrijani, ki že znotraj enega ansambla združujejo ljudi različnih političnih izbir.

Z lepljenjem nalepk fašistoidnosti in avtokratskosti je bila za politične prisvojitve zlorabljena glasba, ki je eden temeljnih gradnikov slovenskega naroda, pa tudi del nesnovne kulturne dediščine.

V bistvu je bila z nastopi dr. Stankovića z lepljenjem nalepk fašistoidnosti in avtokratskosti za politične prisvojitve zlorabljena glasba, ki je eden temeljnih gradnikov slovenskega naroda, pa tudi del nesnovne kulturne dediščine. Slovenska narodnozabavna glasba je v bistvu fenomen. Posodobljena ljudska glasba oz. popularna glasba, ki črpa iz ljudskega izročila, je namreč izjemno redko tako široko priljubljena, kot je pri nas. In prav to skrbi ljudi, kot je dr. Stanković, ki bi tudi v glasbi želeli videti odsev multikulturnosti, rasne in spolne mešanosti, kar ponazarja profesorjeva izjava: »Sam bi si zelo želel, da bi denimo imeli kakšnega geja, ki bi bil popularen v narodnozabavni glasbi. Ali pa lezbijko, čefurja ali temnopolto osebo.«

Iz foteljev na gasilsko veselico

Domača narodnozabavna glasba, ki izhaja iz slovenske kulture, deluje povezovalno in je zakoreninjena v vrednotah tega prostora, je za del akademskega prostora, pa tudi širše, problematična, ker je v nasprotju z ideologijo, ki je prihajajoč iz zahoda vdrla tudi v naš akademski, kulturni in politični prostor. Ni (vsaj ne še) promotorka »pravih« vrednot; rasne, spolne, kulturne in drugih raznolikosti. In kar je v predvolilnem času morda še hujši greh; ni promotorka prve politične opcije. Četudi je apolitična, je njen problem že to, da je zaradi elementov tradicionalizma bližje desnici. A ni krivda desnice, da je levica zapustila ljubezen do domovine, družine in slovenske kulture.

Narodnozabavna glasba, ki je krepila narodno zavest in odločitev Slovencev za demokracijo, gotovo ni glasba, ki bi spodbujala avtokracijo in fašizem

Ob tem seveda beremo tudi, da takšno glasbo poslušajo predvsem slabo izobraženi ljudje s podeželja, predvsem starejši in tisti, ki se redko kulturno udejstvujejo ter so politično usmerjeni na desno. Je takšnih pol države? Prej bi rekla, da so na FDV malček prehitro posplošili. Morda bi morali obiskati kako vaško veselico, piknik, zabavo, obletnico, skoke v Planici, nastop narodnozabavnega ansambla … da bi dobili boljši vtis o tem, kdo je ta polovica Slovencev, ki se navdušuje nad narodnozabavno glasbo. Če kaj, potem glasba, ki je krepila narodno zavest in odločitev Slovencev za demokracijo, gotovo ni glasba, ki bi spodbujala avtokracijo in fašizem. Pri tem velja poudariti, da je tudi v široki paleti te glasbe, enako kot pri drugih zvrsteh, najti tako navdihujoče in vrhunske kot tudi plehke in ničvredne melodije.

A trditi, da je sodobna narodnozabavna glasba zelo pripravna za avtokratske in fašistoidne prisvojitve zaradi preprostega, enoznačnega in uniformiranega sveta, je povsem mimo. Preprostost, enoznačnost in uniformiranost bi lahko našli tudi pri kakem upokojenskem zboru, ki poje ljudske pesmi. Podobno bi lahko nenazadnje prilepili tudi na kakšen vaški cerkveni pevski zbor. Obojemu so verjetno bliže tradicionalne vrednote in slovenska kultura, niti malo bolj pa avtokracija in fašizem.

A v tej čudni juhi sodobne akademije in družbe, ki ji tako kritično manjka zdrave pameti, ne gre izključiti, da bo tudi to dvoje kdaj na »rdečem seznamu« avtokracije in fašizma. Morda bodo tam kdaj tudi koncerti slovenskih godb, pritrkovanje, kurentovanje, izdelovanje idrijskih čipk, plesanje ljudskih plesov … A dobra novica za tisto polovico Slovencev, ki jim je to blizu, je, da se “goveja” glasba, pa tudi velik del druge slovenske kulturne dediščine v različnih oblikah uspešno prenaša na mlade rodove.

12 komentarjev

  1. Ko so profesorji na Fakultetah, kot je FDV taki, ki uničujejo avtohtono KULTURO naroda, se državi slabo piše.
    Pred nekaj leti je nekdanja MARIBORSKA županja, Magdalena Tovornik – prišla tudi v Sežano in na odru dejala, kako ima Evropa tudi organizacijo, ki bedi nad NESNOVNO KULTURNO DEDIŠČINO. Pohvalila je Folklorno dejavnost, ki jo gojijo tudi na Krasu in drugje po Sloveniji.
    Če gospo ponovno srečam, jo napotim tudi na FDV v Ljubljano, da bo tam podučila NEVEDNE profesorje, kaj pravzaprav pomeni – kulturna dediščina in narodnozabavna glasba. Kar izhaja iz naroda, nam noben Levičar ne more oduzeti.

    Ali je kdo prepovedat Srbom, Bosancem, LGBT – aktivistom, da bi prepevali naše SLOVENSKE narodne pesmi in igrali na harmoniko?
    Nihče nikomur ne prepoveduje peti in igrati SLOVENSKE VIŽE. Tudi Stankovič ima možnost učiti se harmonike.

    Sicer pa je zaznati, da so prav taki “Stankoviči” v bistvu Fašisti. Tudi Musolini, ko je bila na Primorskem Italija, so tedaj prepovedali SLOVENSKO PETJE.
    Oče mi je pripovedoval, kako je njihov vaški pevski zbor, tudi za časa Italije pel SLOVENSKE PESMI. Vendar so tedaj imeli na vhodu v vas svoje fante na straži. Ko so v vas prišli karabinerji, so takoj javili zboru, da je začel tedaj peti italijansko. Sicer bi bili kaznovani.

    Po 2.s. vojni, so pevci rekli: “Hvala Bogu, spet bomo svobodno prepevali, ker Fašistov ni več.

    Pa se pojavi FAŠIST-Stankovič, ki nam hoče, tako, kot včasih Musolini, spet prepovedati SLOVENSKO glasbo in petje..
    To pa je Fašizem-Levice.

  2. Slovenska nrodnozabavna glasba je vrhunska. Ne vsa, vednar tista, ki je presegla okvirje Slovenije, je prav gotovo. Izvajajo jo vrhunski glasbeniki od komponistov, aranžerjev do izvajalcev.
    V svetu je žanr narodno zabavne glasbe priznan. Ko primerjamo slovensko narodnozabavno glasbo, jo moramo primerjati z istim žanrom širom po svetu in ugotovili bomo, da je ta glasbena zvrst v samem svetovnem vrhu. Seveda lahko takšno oceno dajejo le strokovnjaki, to se pravi glasbeniki.
    Da je glasba kvalitetna je dokaz to,da je znana po vsem svetu in da jo tudi tujci v daljnih deželah cenijo in jo radi poslušajo. Tudi posnemalcev po svetu je ogromno in ni prezreti, da je največ posnemalcev naše narodnozabavne glasbe največ v Avstriji, Nemčiji in Švici, to je v deželah, kjer dosega vsakršna glasba svetovne vrhove.
    Ocene nestrokovnjakov so žaljive, pred vsem pa ne gre prezreti, da so politično motivirane.
    Kako naj podpovprečni politikant, sicer z akademskim naslovom ocenjuje glasbo?
    Ko se s to glsbo ukvarjajo v glavnem akademsko izobraženi glasbeniki, ko besedila popevk pišejo vrhunski pesniki, so politikantske ocene takšne glasbe plod zavržne politike, ki je stkana iz sovraštva in nemoči. Ko kritikastri nimajo nobenih argumentov se poslužijo fašizma.
    Fašizem je za slovensko politiko, kot nekoč Vegeta za hrvaškega napovedovalce Oliverja Mlakarja. Vegeta ja pasala v vsako jed. Tako pa fašizem označuje vse, kar ni pogodu levim zakrknjencem. Ti razdvajajo ti netijo sovraštvo, ti delijo narod.
    To, da smo kleni Slovenci izražamo tudi z narodnozabavno glasbo. Tako kot je vse slovensko vrhunsko, je tudi naša narodnozabavna glasba vrhunska. Sami jo cenimo in cenijo jo tudi v tujini, kjer ji priznavajo kvaliteto in izvirnost.
    Seveda pa tudi trga ni zanemariti. Na milijone ploššč s to gasbo je bilo prodano v tujini. Koliko ostale slovenske kulture je želo toliko uspeha?
    Tudi to je merilo.
    Tsiti kritikaster iz FDV pa naj navede citat svoji del v tujini, če zmore..

    • Ta iz FDV, ali ne ve, ali ne ceni to, kar Slovencem veliko pomeni.

      Žalostno je, da nam ta profesor iz FDV, mladino odvrača od SLOVENSKE kulture in glasbe.

      Še vedno velja, da se po vsem svetu, še največ vrti prav Avsenikova glasba – Golica.

      Ta glasba pa ni slišana na FDV.
      Zakaj je tako?
      Ker Levica, dejansko dela proti narodu.

  3. A ni na fašističnih gasilskih veselicah, kjer se igra predvsem turbofolk glasba, sodeloval tudi pomemben ud KUL opozicije Marjan Šarec, kjer je mastno služil neobdavčene denarce?

    Ga mar smemo v borbi za ideološki puritanizem šteti med fašiste, njega, ki se cele dneve in noči, tedne in mesece bori proti fašizmu?

  4. S slovensko ljudsko in narodno zabavano glasbo Slovenci zmagujemo v Evropi.

    Avseniki so prodali v Evropi daleč več plošč kot pa katerokoli druga glasben skupina iz nekdanje Jugoslavije.

    Tudi naši pevski zbori zmagujejo s sloevnsko ljudsko glasbo na Evroviziji pevskih zborov.

    Tisti, ki to kritizirajo, nam zavidajo.

    Bodimo na svojo sonaravno kulturo ponosni in pojdimo samozavestno naprej!!!

    • Slovenska narodno zabavna glasba, ti si odlično razvedrilo za poživljajočo sprostitev. Zaslužna si za našo dobro voljo, veselje in radost. Za naše prijetno druženje, sprostitev in pomiritev. Za naše zbliževanje in povezovanje ter ravnovesje s slovensko naravo in soljudmi. Ti nas zdraviš, razveseljuješ in osrečuješ. Ti nam polepšaš in podaljšuješ življenje. Podobno kot slovensko petje, zlasti ljudsko, ki ga krasi pevski zvok in je povsod tam, kjer je glasba. Glasba in petje sta ljubeča partnerja, ker drug brez drugega ne moreta. Hvaležni smo stvarstvu za ta velik glasbeni in pevski dar, ki nam bogati in krasi življenje.

Komentiraj