Zaskrbljujoče vesti iz Južne Koreje: vsaj 116 oseb, ki so koronavirus že prebolele, ponovno pozitivnih

Eno ključnih vprašanj okrog koronavirusne krize, ki s časom postaja vse bolj aktualno, je, ali ljudje, ki so preboleli okužbo s SARS-CoV-2, razvijejo imunost na ponovno okužbo in kako dolgo ta traja.

A informacije, ki bi lahko zamajala pričakovanja o dolgoročnem razvoju kolektivne imunosti v družbi, prihajajo iz Južne Koreje. Znanstvenike je presenetila ugotovitev, da je bilo kar 116 okuženih ljudi, ki so že preboleli novi koronavirus, na testu ponovno pozitivnih. 

Zakaj je prišlo do ponovnega pojava virusa, še ni znano. Možnosti so od ponovne okužbe, do lažno negativnih testov v času okrevanja ter da se virus skrije v celicah in se po določenem času ponovno aktivira.  

Razvoj kolektivne imunosti je za bolezen brez cepiva, kot za zdaj velja za COVID-19, privlačen družbeni cilj, ki pa prinaša s seboj precej tveganja. A države, ki so svojo strategijo sprejemanja ukrepov zastavile tudi na tihem cilju dosega prekužene družbe, bodo o tej, ne zgolj zaradi naraščanja števila smrtnih žrtev, primorane razmisliti ponovno.

Čeprav izkušnje z drugimi koronavirusi, ki so v svetu prisotni že precej časa, nakazujejo, da tudi pri SARS-CoV-2 lahko pričakujemo vsaj začasno imunost pri že okuženih ljudeh (trajala naj bi kakšno leto), pa dvom v to porajajo zadnja spoznanja iz Južne Koreje.

Tamkajšnji strokovnjaki so namreč pri pacientih, ki so novi koronavirus že preboleli in bili nanj negativni, ob kasnejšem testiranju ponovno dobili pozitiven rezultat. Še pred tednom dni je bilo takšnih primerov okoli 50, danes pa jih je že vsaj 116, poročajo Reuters in druge agencije.

Postavlja se torej vprašanje, kako lahko do tega pride. Ena možnost je seveda ponovna okužba, kar bi postavilo pod vprašaj odpornost imunskega sistema pri osebah, ki so COVID-19 že prebolele.

A obstajajo tudi alternativne možnosti, ki se po besedah harvardskega profesorja in epidemiologa Marca Lipsitcha v mnenju za New York Times zdijo znanstvenikom bolj verjetne.

Denimo, da so ti pacienti med okrevanjem opravili lažno negativen test. Ali pa da je infekcija začasno izginila in se kasneje ponovno pojavila. Vse te možnosti znanstveniki sedaj raziskujejo, a zanje velja podobno kot za druge raziskave imunosti pacientov, ki so COVID-19 že preboleli - premalo časa je minilo od pojava virusa, da bi v popolnoma nadzorovanih okoliščinah, ki predvidevajo vse vidike, lahko prišli do trdnih in nedvoumnih rezultatov.

Upajmo na najboljše, a virus premalo poznamo

Zaenkrat veljajo ugotovitve, da večina pacientov, ki ko se okužili z novim koronavirusom, ima določeno imunsko reakcijo, ki je pri enih močnejša kot pri drugih. Zato lahko predvidevamo, poudarja Lipsitch, da bo ta odziv predstavljal določeno zaščito vsaj za kakšno leto. Po tem pa bi učinkovitost imunosti lahko popustila.

In če to drži, bi sčasoma družba res lahko razvila določeno stopnjo kolektivne prekuženosti. Ampak profesor opozarja še na eno od novejših študij, ki kaže na to, da vsaka okužba ne prispeva h kolektivni imunosti. Od 175 kitajskih pacientov jih je močan razvoj protiteles razvilo 70, a četrtina jih je razvila le majhen odziv, pri petih odstotkih pa razvoja protiteles sploh niso zasledili. Z drugimi besedami to pomeni, da zgolj bolezen z lažjimi simptomi ne razvije vedno imunske zaščite. Prav tako bi bilo pomembno preučiti imunske odzive asimptomatsko okuženih s SARS-COV-2, da se lahko določi, na kakšen način simptomi, oziroma njihova odsotnost, sploh predvidijo, ali bo nekdo razvil imunost, še dodaja profesor.

Vsa ta opažanja, domneve in sklepanja seveda v fazi globalnega širjenja novega koronavirusa, v kateri se nahajamo, še ne morejo dati zanesljivih odgovorov. Zato je na mestu tudi temu primerno vedenje. Če mislite, da ste COVID-19 že preboleli, to ne pomeni, da se v odnosu do ljudi okoli sebe lahko odslej obnašate povsem brezskrbno in brezbrižno.