Zaradi protestov BLM je ameriška policija manj dejavna, kriminala pa več

Nova raziskava Univerze Southern Oregon, je pokazala, da se je ameriška policija zaradi izgredov in protestov gibanja Black Lives Matter (BLM), pričela izogibati interakciji z javnostjo.

Gibanje BLM, ki se zavzema za prenehanje policijskega nasilja nad temnopoltimi, je postalo svetovno znano s protesti po umoru Georgea Floyda.

Tekom petih let po lokalnih BLM protestih se je število aretacij zaradi zločinov zoper lastnino zmanjšalo za 12 %. Upad delovanja policije pa naj bi povzročil porast kriminala. Beleženih je bilo 11,5 % več umorov.

Ob tem naj bi število ubojev s strani policije med letoma 2014 in 2019 padlo za med 10 in 15 %.

Številke pripisujejo nekaterim ukrepom, kot so kamere, ki jih policisti ob delu nosijo na telesu, ter t. i. Fergusonovemu učinku. Pri učinku gre za padec zaupanja v kazenski pravosodni sistem ter pripravljenosti sodelovanja z organi pregona. Ponekod v ZDA se je v obdobju po Floydovi smrti na primer predlagalo ukrepe za ukinitev policije.