Zakrivanje Rupnikovih mozaikov - ali naj umetniška dela sodimo po življenju umetnika?

Ni vsako jajce dobro, dasi je iz zdrave kokoši; a še manj gotovo je dobro, če je iz kokoši sumljive morale. Tako bi se lahko glasila parafraza besed, s katerimi je Ivan Cankar v uvodu Gospe Judit duhovito, a hkrati pronicljivo nakazal dvom in načel vprašanje vrednosti – morda celo »čistosti« ustvarjenega. Je kakovost stvar samega izdelka ali tudi vira, iz katerega izhaja?
»Ni dovolj, da je umotvor – umotvor, treba je tudi, da je putka moralna,« je Ivan Cankar sklenil ironično poanto prizora, v katerem gospod zaslišuje prodajalko jajc o morali kokoši in petelina. Metafora jajca in kokoši se ujema tudi z vedno znova porajajočo se dilemo: ali lahko ločimo umetniško delo od njegovega avtorja? Ali lahko občudujemo sliko, pesem, film ali knjigo, četudi je njen ustvarjalec ravnal neetično, sporno, celo kaznivo? Cankarjeva kokoš »sumljive morale« predstavlja umetnika, katerega osebnost oziroma dejanja mečejo senco na njegovo delo. Ta senca pa odpira – kot že rečeno – kompleksno vprašanje: ali moramo umetnost presojati zgolj po estetski in intelektualni vrednosti ali pa je neizogibno, da v njej iščemo tudi moralni odsev njenega ustvarjalca?
Zakrivanje mozaikov
V zadnjem času se vprašanje ločevanja umetnika od njegove umetnosti znova pojavlja v javni razpravi, in sicer zaradi zakrivanja mozaikov patra in umetnika Marka Ivana Rupnika. Mozaike v Lurdu so zakrili v času, ko je škofovska konferenca organizirala srečanje, namenjeno razmisleku o boju proti spolnemu nasilju. Rupnik, ki je znan po svojih mozaikih v cerkvah po vsem svetu, se namreč sooča z obtožbami o spolni, duhovni in psihološki zlorabi več žensk, večinoma redovnic iz skupnosti Loyola, ki jo je soustanovil v devetdesetih letih.
Jezuitski red je Rupnika junija 2023 izključil, sprejet pa je bil v koprsko škofijo. Duhovnik je vse obtožbe zanikal. Januarja letos je dikasterij končal preiskavo, sporočili so, da naj bi Rupniku sodili na vatikanskem sodišču. Njegova umetniška dela krasijo številne cerkve, kar sproža razprave o tem, ali bi jih morali odstraniti.
Kakšna so mnenja - mozaike odstraniti ali ne? Presojati umetnost skozi ustvarjalca ali ne? Preberite v nadaljevanju.
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave

Psihoterapevti spodbujajo poslance, predlogu zakona nasprotujejo še pedagogi

Klub slovenskih podjetnikov: Robert Golob nas pelje v recesijo

Hidžab v vrtcih: Ali lahko starši otroka premestijo?

Primc se pripravlja na še en morebitni referendum

Oviranje pokopa pomeni kršenje človekovega dostojanstva in njegovih temeljnih pravic

Festival Ritem srca: slavilna glasba združuje srca in jih odpira za Boga

Pr' Poklukar
Ekskluzivno za naročnike

Pr' Poklukar

Spomini Vinka Udovča, enega redkih preživelih domobrancev

Novo: Domovina 201: Starodobniki - poezija avtomobilizma
Prihajajoči dogodki
Fotografski natečaj Cerkev skozi moje oči
Slovesnost ob poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu
V etru pesem: Večer kabareta
Video objave
Izbor urednika

Novo: Domovina 201: Starodobniki - poezija avtomobilizma

Domovina 201: Starodobniki: poezija avtomobilizma

4 komentarjev
Kaj pa vem
Leopold Layer bivši zapornik, je naslikal milostno podobo na Brezjah.
Teodor
Kaj bi se zgodilo, če bi pater Rupnik odkril zdravilo za raka ali aids, ali pa bi odpravil svetovno revščino? Bi vse vrgli v smeti?
Anton Vidmar
Malo je umetnikov,za katere bi lahko z gotovostjo trdili,da so čisto gladki. Sploh Cankar je bil daleč od tega,tudi France ni bil dosti boljši. Torej cenimo izdelek in ne izdelovalca.
Realist
Rupnik je težki modernist, ki teologijo simbolizira na simboliko in antropologijo. Teologiji so vzeli moč ko so iz nje vrgli pogubljenje in pekel.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.