Zakaj se je komisar za človekove pravice Sveta Evrope odločil, da ne bo šel na "inšpekcijo" v Rusijo

Nils Muižnieks, komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope, oktobra ne bo opravil načrtovanega obiska v Rusiji. Kot je pojasnil v izjavi za javnost, je Rusija želela njegov obisk omejiti,  kar naj bi bilo nepravično do drugih držav in neučinkovito za Rusijo. 

Ruske oblasti so njegov obisk omejile na zgolj 48 ur, torej en delovni dan in zgolj na eno lokacijo - Moskvo, čeprav običajno na svojih obiskih obišče več raznih mest, kjer se seznani z oblastmi, narodnimi institucijami za človekove pravice, civilno družbo in drugimi zastopniki. Za vse to si po navadi vzame teden dni časa.

"Ključni element mojega dela je enaka obravnava vseh držav po istih standardih," pravi. "Sprejetje posebnih pogojev, ki jih zahtevajo ruske oblasti, bi bile nepravično, kar se tiče principov in neproduktivno za zaščito človekovih pravic v Ruski federaciji."

Čeprav se komisar ni izjasnil, s kom izrecno se je imel namen srečati, se o kršenju človekovih pravic kričijo razne mednarodne organizacije, kot so The Human Rights Watch in Amnesty International.

Zakon o tujih agentih otežuje delovanje NVO

V letnem poročilu iz leta 2015 je Muižnieks večkrat opozoril na težave, s katerimi se soočajo številne nevladne organizacije znotraj Rusije zaradi zakona o tujih agentih, vpeljanega v rusko zakonodajo leta 2012.

Med tuje agente se prišteva organizacije, ki prejemajo denar izven Ruske federacije in ki so na kakršenkoli način politično aktivne. Ob pridobitvi statusa ga morajo označevati na vseh svojih publikacijah, sicer jim preti kazen, podvržene so strožjemu nadzorstvu, v njih imajo omejeno delovanje ne-državljani Rusije.

Na spisku tujih agentov se nahaja več kot sto nevladnih organizacij in ta se še dopolnjuje - še v septembru je status pridobil Center Levada, znan po objektivnih javnomnenjskih raziskavah, zaradi česar je imel omejene možnosti za raziskave v zvezi s septembrskimi parlamentarnimi volitvami.

Med tujimi agenti se je znašla tudi Zveza komitejev mater ruskih vojakov, zveza, ki od leta 1989 ponuja pravno pomoč vojakom in njihovim družinam. Z zvezo je za časa življenja aktivno sodelovala usmrčena raziskovalna novinarka Ana Politkovska, ki je grozljive zgodbe včasih celo do smrti mučenih ali "za šalo" ubitih vojakov in doživljanja njihovih družin v obliki člankov in knjig predajala javnosti.

Več organizacij je po pridobitvi statusa pričelo manj aktivno delovati ali pa so jih celo ukinili, kot denimo organizacija AGORA, ki je predvsem novinarjem in blogerjem nudila pravno svetovanje, pomagali pa so tudi članicam punk skupine Pussy Riot in ukrajinskemu režiserju Olegu Sencovu.

V rusiji propagiranje LGBT strogo prepovedano

Splošno negativno nastrojenije proti istospolnim osebam v Rusiji od leta 2013 krepi še zakon proti propagiranju LGBT, ustvarjen "za zaščito otrok", da ne bi začeli sprejemati LGBT pravice kot družbeno normo.

Za težave je včasih dovolj zgolj mavričasta zastava ali celo zgolj odobravanje LGBT skupnosti, medtem ko postopki raziskav napadov na geje in lezbijke ostajajo zaprašene v policijskih kartotekah.