Za vsako premestitev prebežnika bo država prejela 10 tisoč evrov, zavrnitev bo stala 22 tisoč evrov. Poljska tudi pod Tuskom vztraja na zavrnitvi.

Foto: Tomo Strle, Domovina, Citrus
POSLUŠAJ ČLANEK

Evropska unija namerava do leta 2027 za izvajanje novega pakta o migracijah in azilu nameniti dodatni 2 milijardi evrov, je v ponedeljek na konferenci o migracijah v Atenah povedal podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas.

Glede pakta o migracijah in azilu sta Svet EU-ja in Evropski parlament politični dogovor dosegla konec decembra, kako bo ta prelit v zakonsko besedilo, pa je še vprašanje. Največji dosežek je zagotovo poenotenje na področju učinkovitejših azilnih postopkov.

Lani je bilo v Sloveniji več kot 60.000 nezakonitih prehodov meje. Za vsakega premeščenega prebežnika bi država iz evropskega sklada dobila 10.000 evrov, ima pa tudi možnost alternative. Hrvaška policija je v prvih desetih mesecih obravnavala približno 62.500 postopkov, povezanih z nezakonitim prehodom meje, kar je za 73 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je pokazalo poročilo hrvaške vlade. »Če se država ne odloči za premestitve, bi seveda morala prispevati 22.000 evrov na osebo, kar za Slovenijo pomeni 2,8 milijona letno,« je za RTV dejal notranji minister Boštjan Poklukar.

Več denarja za izvajanje pakta

»Končno imamo v rokah zgodovinski, celovit in skladen sporazum o migracijah in azilu v Evropi – končno evropsko migracijsko politiko. Na to smo lahko in moramo biti vsi ponosni,« je dejal Schinas na konferenci na ministrstvu za migracije in azil v Atenah. Po podatkih Urada visokega komisarja ZN za begunce je leta 2023 v Evropo z ladjami in po kopnem vstopilo najmanj 264.371 prosilcev za azil, kar je 66-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom in najvišja številka po letu 2016. Šest od vsakih desetih med njimi je pristalo na italijanskih obalah.

O tehničnih vidikih petih predlogov se še vedno razpravlja, sprejeti naj bi bili spomladi 2024, za njihovo izvajanje pa bosta verjetno potrebni dve leti. Na podlagi doslej razkritih dokumentov je razvidno, da se sporazum dotika več stopenj upravljanja azila in migracij, da bi ustvaril povezano celoto.

Poljska kljub pričakovanjem Bruslja vztraja

Novi poljski premier Donald Tusk je dejal, da njegova država ne bo sprejela nobenega prosilca za azil, ki bi ga tja premestili v skladu z novim paktom EU o migrantih. Vendar ni pojasnil, kaj bi to lahko pomenilo v praksi. Poljska po besedah predsednika vlade Donalda Tuska ne bo sprejela nobenega prosilca za azil, ki bi ga premestili v skladu z novim migracijskim paktom EU.

Natančne besede, ki jih je izrekel 2. januarja, so bile: »Zagotavljam vam, da Poljska ne bo sprejela nezakonitih migrantov v okviru nobenega takega mehanizma.« Tusk je pojasnil, da njegova vlada kategorično nasprotuje uvedbi sistema premestitev: »Poljska ne bo nikoli del takšnega mehanizma,« je dejal novinarjem. Komentarji so prišli po tem, ko so Tuskovi politični nasprotniki trdili, da je zagovornik tega načrta.

Graf zajema podatke za obdobje od leta 2009 do junija 2023. 

Jasen interes prehoda na Zahod

Skoraj nihče od prosilcev za azil ne ostane na Hrvaškem, ampak jo poskušajo nezakonito zapustiti in oditi v katero od držav v zahodni Evropi, s čimer zlorabljajo azilni sistem, je hrvaška policija ocenila v svojem lanskem poročilu. Kar 47 odstotkov prosilcev za azil namreč ni upoštevalo navodil policijskih uslužbencev in se nikoli ni prijavilo v sprejemni center za prebežnike v Zagrebu ali Kutini.

O interesu prehoda čez Slovenijo proti Italiji smo lani poročali večkrat. Predvsem tudi o rabi slovenskega javnega potniškega prometa v ta namen. Samo julija lani je policija prestregla toliko nezakonitih migrantov kot leto prej v celotni prvi polovici leta. Več si lahko preberete v članku z naslovom: Avtobus za Novo Gorico Azija v malem, nezakonite migracije povsem ušle izpod nadzora – izkušnja s terena (foto).

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike