Za Von der Leynovo so SMS sporočila, izmenjana s Pfizerjem, "kratkotrajni dokumenti" in zanika njihov obstoj

Martin Nahtigal

Vir: Pixabay

Najvišji evropski tožilci preiskujejo obtožbe o kaznivih dejanjih v zvezi s pogajanji o cepivu med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in generalnim direktorjem podjetja Pfizer, je sporočil tiskovni predstavnik tožilstva v Liègeu.

Preiskovalci Evropskega javnega tožilstva (EPPO) so v zadnjih mesecih od belgijskih tožilcev prevzeli preiskavo von der Leyenove zaradi "vmešavanja v javne funkcije, uničenja SMS, korupcije in nasprotja interesov", je razvidno iz pravnih dokumentov, poročajo na portalu POLITICO in tiskovni predstavnik tožilstva v Liègeu. Čeprav tožilci EPPO preiskujejo domnevna kazniva dejanja, v zvezi s primerom še ni bil nihče obtožen.

Dogovor, sklenjen na vrhuncu pandemije leta 2021, je sprva veljal za zmagoslavje von der Leyenove. Vendar pa je že sama količina kupljenih cepiv od takrat vzbujala dvome, pri čemer je POLITICO konec lanskega leta razkril, da je bilo zapravljenih odmerkov za najmanj 4 milijarde evrov. Pogodba o cepivih s podjetjem Pfizer je bila nato ponovno izpogajana. 

Že leta 2022 je EPPO napovedal, da bo na splošno preučil javno naročanje cepiv v EU, vendar je to prvič, da je bil urad izrecno povezan s Pfizergate. 

Začetek preiskav

Preiskavo so belgijski pravosodni organi v mestu Liège prvotno sprožili v začetku leta 2023 po kazenski ovadbi, ki jo je vložil lokalni lobist Frédéric Baldan. Kasneje sta se mu pridružili še madžarska in poljska vlada – čeprav je slednja po zmagi proevropske vlade pod vodstvom Donalda Tuska na volitvah v postopku umika pritožbe, je  povedal tiskovni predstavnik poljske vlade.  

Baldanova pritožba je bila osredotočena na domnevno izmenjavo besedilnih sporočil med von der Leyenovo in šefom podjetja Pfizer Albertom Bourlo med pripravami na največji posel s cepivi v EU na vrhuncu pandemije Covid-19 v aferi, imenovani "Pfizergate".

Časopis New York Times, ki je prvi razkril, da je do izmenjave sporočil prišlo, ko sta voditelja usklajevala pogoje dogovora, je sprožil vzporedno tožbo proti Komisiji, potem ko ta po zahtevi za dostop do dokumentov ni želela razkriti vsebine sporočil.Tožbo so vložili 25. januarja, v ponedeljek pa je bila ta objavljena v javnem registru Evropskega sodišča. Tudi Evropska komisija za zdaj še ni komentirala zadeve. Primera ni želel komentirati niti New York Times. "Times na področju svobode informacij vlaga veliko tožb in vodi aktivno evidenco. Trenutno ne moremo komentirati teme te tožbe," so sporočili.

Skrivalnica z SMS sporočili

Komisija ni nikoli potrdila obstoja sporočil, ki so bila prvič razkrita v intervjuju z Ursulo von der Leyen v časopisu New York Times. Evropski varuh človekovih pravic ji je že izrekel opomin, ker sporočil ni poiskala, Evropsko računsko sodišče pa je septembra kritiziralo pomanjkanje preglednosti pri predhodnih pogajanjih o tretji in največji pogodbi EU o cepivih s podjetjem Pfizer/BioNTech.

Sporočila je zahteval novinar Alexander Fanta s spletne strani netzpolitik.org, potem ko so bila aprila lani omenjena v članku časopisa New York Times o prizadevanjih EU za nabavo cepiva proti koronavirusom.

Preiskava evropskega varuha človekovih pravic Emily O'Reilly je pokazala, da Komisija ni zaprosila urada von der Leyenove za iskanje besedilnih sporočil, čeprav jih je Fanta izrecno zahteval. Namesto tega je zahteval predmete, ki izpolnjujejo merila Komisije za evidentiranje "dokumentov" – opredelitev, ki ne vključuje besedilnih sporočil. O'Reilly, katere naloga je zahtevati odgovornost institucij EU, je dejal, da je ravnanje Komisije v zvezi z zahtevo pomenilo "slabo upravljanje". "Zaradi ozkega načina obravnave te zahteve za dostop do informacij javnega značaja se ni poskušalo ugotoviti, ali obstajajo kakšna besedilna sporočila," je dejala v izjavi. "To ne izpolnjuje razumnih pričakovanj glede preglednosti in upravnih standardov v Komisiji."

Med varuhovo preiskavo je Komisija trdila, da je "besedilno sporočilo ali druga vrsta takojšnjega sporočanja po svoji naravi kratkotrajen dokument, ki načeloma ne vsebuje pomembnih informacij o zadevah v zvezi s politikami, dejavnostmi in odločitvami Komisije" in da "politika vodenja evidenc Komisije načeloma izključuje takojšnje sporočanje". 

Komisija je ekipi varuha človekovih pravic tudi povedala, da "do zdaj v svojem sistemu za upravljanje dokumentov ni zabeležila nobenih besedilnih sporočil". Vendar je O'Reilly zavrnil argument Komisije in opozoril, da zakon EU o dostopu javnosti do dokumentov določa, da je opredelitev dokumenta "vsaka vsebina, ne glede na njen nosilec ... v zvezi z zadevo, ki se nanaša na politike, dejavnosti in odločitve, za katere je pristojna institucija"

Politična prihodnost von der Leyenove

Novica, da EPPO zdaj preiskuje zadevo, bi lahko še bolj podrobno preučila vlogo predsednice Komisije pri velikem poslu s cepivi, katerega vrednost je bila ocenjena na več kot 20 milijard EUR. EPPO vodi vseevropske preiskave finančnih kaznivih dejanj in bi teoretično lahko zasegel telefone in drugo pomembno gradivo v pisarnah Komisije ali v drugih evropskih državah, kot je Nemčija, iz katere prihaja von der Leyenova. 

Do tega dogodka prihaja v občutljivem trenutku za vodjo EU, saj se pripravlja na prehod v drugi mandat na čelu Berlaymonta, za katerega opazovalci v Bruslju pričakujejo, da bo drugi. Komisija doslej ni želela razkriti vsebine besedilnih sporočil ali celo potrditi njihovega obstoja.

Aktivisti za preglednost in nekateri politični nasprotniki so skušali pritisniti na Komisijo, da bi razpravljala o tem primeru, vendar se je von der Leyenova doslej izogibala obravnavi tega primera. V odgovoru na neposredno vprašanje o manjkajočih besedilnih sporočilih, je von der Leyenova dejala: "Vse potrebno o tem je bilo povedano in izmenjano. Počakali bomo na rezultate." 

Več pravnih postopkov

Pfizer toži Madžarsko in Poljsko zaradi zamujenih plačil za odmerke cepiva po ustavitvi dobave, pri čemer se sklicuje na preveliko ponudbo in finančni pritisk vojne v Ukrajini. V postopku naj bi bilo plačilo za 3 milijone odmerkov cepiva BioNTech/Pfizer v vrednosti približno 60 milijonov EUR. Spor se je začel, ko je Madžarska novembra 2022 družbo Pfizer obvestila, da farmacevtskemu podjetju ne namerava plačati, pri čemer se je sklicevala na konflikt v Ukrajini.

Pfizerjeva tožba proti Madžarski je podobna tožbi, ki jo je farmacevtsko podjetje vložilo proti Poljski. V obeh primerih sta državi toženi pred civilnim sodiščem, ker nista želeli prevzeti in plačati dobav cepiv COVID-19, za katere sta se dogovorili. Ameriški farmacevtski velikan Pfizer toži poljsko vlado zaradi zamujenih plačil za 60 milijonov odmerkov cepiva COVID-19, ki ga je razvil skupaj s podjetjem BioNTech.

Tožba, ki se je pojavila v času, ko se Poljska pripravlja na zamenjavo vlade po oktobrskih volitvah, predstavlja vrhunec 19-mesečnega boja med Varšavo in podjetjem Pfizer zaradi prevelikega števila odmerkov cepiva. Aprila 2022 je takratni poljski minister za zdravje Adam Niedzielski sporočil, da je država prenehala sprejemati pošiljke cepiva. Dejal je, da se je Poljska sklicevala na klavzulo o višji sili v pogodbi, pri čemer se je sklicevala na finančno stisko, ki jo je povzročil pritok beguncev iz ukrajinske vojne in gospodarske motnje, ki so sledile. Pojasnil je tudi, da je zaradi izboljšanja razmer v zvezi s pandemijo potreba po cepivih manjša.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Iz Ljubljane z ljubeznijo
17. 2. 2025 ob 6:00