Za profit pred ljudmi ali kako je nedeljski šoping združil korporacije in sindikate

Na predlog sindikatov, ki želijo trgovkam in trgovcem omogočiti preživljanje časa s svojimi družinami, bo sprejet zakon, ki postopoma, do leta 2020, zapira trgovine ob vseh nedeljah v letu.

Novica ni iz Slovenije, temveč s Poljske. Sicer je javno mnenje nedeljskemu zaprtju trgovin naklonjeno tudi pri nas, v proceduri pa je Čušev zakon, ki bi nedeljski šoping vsaj močno omejil, če že ne v povsem odpravil.

A za razliko od poljskih, slovenski sindikat delavcev trgovine raje kot domov k družini svoje člane pošilja na nedeljsko delo, sicer za dvojno mezdo.

V potrošniškem kapitalizmu bomo očitno doživeli vse, tudi pakt med velikimi trgovskimi korporacijami in sindikati proti državi, ki bi potrošnikom želela privoščiti vsaj en dan v tednu brez nakupov, delavcem v trgovini pa mirno, spokojno družinsko nedeljo.

Nepotrebnih državnih regulacij je v Sloveniji nešteto, a največkrat se zalomi ravno tistikrat, ko ima politika čiste račune in dober namen.

V potrošniškem kapitalizmu bomo očitno doživeli vse, tudi pakt med velikimi trgovskimi korporacijami in sindikati proti državi, ki bi potrošnikom želela privoščiti vsaj en dan v tednu brez nakupov, delavcem v trgovini pa mirno, spokojno družinsko nedeljo.

Zakaj se je mudilo

S sklenitvijo dogovora so v trgovinski zbornici in sindikatu delavcev trgovine tako hiteli, da bi pravočasno skovali argument proti zakonsko odrejenemu nedeljskemu počitku.

Saj veste, zakaj bi se država vmešavala v potrošniški trg, če pa so zadovoljne vse strani: delodajalci bodo še naprej služili, nekaj več od dobička bodo odstopili delavcem, potrošnikom pa ostaja vznemirjujoči vrvež trgovskih središč kot priljubljena nedeljska izletniška točka.

Izplen navideznega happy enda te potrošniške pravljice je občutek, da volk ostaja sit in koza cela. A v resnici imajo tudi takšni kompromisi svoje skrite žrtve. In ker to ni država, saj dogovor nima negativnih posledic za proračun (prej obratno), so to lahko le ljudje.

In zanimivo, ti so, če vprašate lastnika trgovine Franca, prodajalko Magdo in potrošnika Alojza, poenoteni nekoliko drugače kot njihovih zastopniki: vsi so za nedeljsko zaprtje trgovin, v glavnem brez gnilih kompromisov, kot smo lahko videli v četrtkovi oddaji Tarča.

Sindikalne zablode

Če človek pri vsem tem lahko razume velike korporacijske lastnike trgovskih vikend svetišč, ter ekonomske liberalce - zagovornike svobodne ekonomije in prostega trga, pa ni jasno, kaj v tej neoliberalni druščini počnejo sindikati.

Odpuščanj ne bo, saj je delavcev v trgovini že sedaj premalo, predpisani počitek pa bi zgaranim prodajalcem prišel bolj prav kot tistih nekaj dodatnih evrov od dveh delovnih nedelj na mesec. Če že, bi jim glede na dobičke v trgovini sindikati raje brez tega zagotovili višje plače ali vsaj zahtevali davčno razbremenitev dela.

Prav zato je ta primer še en dober lakmusov papir zablod slovenskega sindikalnega gibanja, ki že zdavnaj ne deluje več v korist delavstva. Podobno je pri Štrukljevih šolskih sindikatih, ki prav tako imajo pred očmi samo denar, nič pa ne storijo za zaščito statusa in avtoritete učiteljskega kadra, ki v šolah trepeta pred otroki, starši in njihovimi odvetniki.

Potrošniška razvajenost

V idealnem svetu bi pragmatične kompromise med predstavniškimi združenji v korist profita in na škodo ljudi znali kaznovati potrošniki. A čeprav se o nepotrebnosti nedeljskega odprtja trgovin glasno strinjamo, na Gospodov dan prav radi po tihem smuknemo do bližnje delikatese po vroče žemljice in pariško salamo. Ali se celo natrpamo v avto in odpeljemo na nedeljski šoping trip.

In če nas pri tem kdo zaloti, v rahli zadregi povemo, da se to zgodi prav redko, praktično izjemoma.

Vendar od teh naših nedeljskih "izjem" trgovci prav lepo živijo.