Vzhodna Evropa se v strahu pred rusko invazijo po tihem oborožuje
Države na vzhodu Evrope se v obrambi pred Rusijo po tihem oborožujejo, saj menijo da bi Kremelj lahko sprožil regionalni konflikt, poroča ameriški spletni medij Daily signal.
"Če ste v Estoniji ali Latviji in Rusija sedi na vaši meji, potem je to strašljivo. In te države bi se bile rade sposobne braniti." je za Daily Signal ocenil Jill Russell, z Oddelka za obrambo na Kraljevem kolidžu v Londonu.
Če pogledamo izven varnostnega dežnika zveze NATO ali ZDA, potem države post-socialistične Evrope vojsko vedno bolj postavljajo za prioriteto, podobno pa je tudi drugod na stari celini. "Države Vzhodne Evrope so so se kot odgovor na grožnjo osredotočile na izgradnjo svoje konvencionalno oborožene sile," mdni Ben Wheatley, častni raziskovalec na Fakulteti za zgodovino na Univerzi vzhodne Anglije.
"Nobenega dvoma ni, da je spor na vzhodu lokaliziran in ne nova hladna vojna," je še Wheatley dejal za Daily signal.
Kot novo hladno vojno odnose med Zahodom in Rusijo slikajo nekateri mediji, a strokovnjaki v vojaški krepitvi post-sovjetskih držav, ki jih Rusija dojema kot "bližnjo okolico", prej vidijo zametke regionalne oborožitvene tekme na podlagi stoletja starih rivalste za moč in prevlado.
Pripravljeni za vojno
Latvija, Litva in Estonija so, glede na poročilo britanskega podjetja za obrambne analize IHS Jane´s, svoje izdatke za vojaško opremo kolektivno dvignile od 210 milijonov $ v letu 2014 na 390 milijonov $ v letu 2016.
Do leta 2018 naj bi te tri baltske države porabile okrog 670 milijonov $ na leto za novo vojaško opremo. Do leta 2020 bo obrambni proračun v regiji 2,1 milijarde $, kar je občutno povečanje iz 930 milijonov $ v letu 2005.
Latvija in Litva imata, glede na poročilo Jane's, a od leta 2014 dva najhitreje rastoča proračuna za vojsko.
"To je hitrejša rast kot v katerikoli drugi regiji na svetu," pravi Craig Caffrey, glavni analitik pri IHS Jane's v poročilu.
"Povečanje izdatkov za obrambo v baltskih državah je v veliki meri povezano z naraščajočo grožnjo spopada med Rusijo in Zahodom, ki se pogosto opisuje kot nova hladna vojna," je dejal Alex Kokcharov, glavni analitik pri IHS za tveganja države. "V zadnjih dveh letih in pol smo videli politično konfrontacijo med Rusijo in Zahodom, ki se stopnjuje v vojaški samozavesti in kmalu bomo videli, ali se bo to kdaj končalo."
Poljska, ki je tudi članica NATO, je svojo vojaško porabo od leta 2006 podvojila na 9,2 milijarde $ v letu 2016. Poljska vojaška poraba se je povečevala zadnjih osem let, samo v letu 2015 pa je poskočila za 18-odstotkov.
Svoj vojaški proračun je za 28,6 odstotka v letu 2015 povečala tudi Rusija, kar je največje povečanje od leta 2002. Vse to, skupaj z voljo do uporabe orožja, kaže, da bi lahko prišlo do regionalnega konflikta.
Rusija izziva?
Napetosti z Rusijo se še stopnjujejo, saj ta tudi po priključitvi Krima leta 2014 nadaljuje z vojaškimi operacijami v vzhodni Ukrajini. V številnih oblikah namreč izvaja propagandne kampanje, spletne napade in si prikrito prizadeva za separatizem med manjšinskim delom ruskega prebivalstva.
Še širše, Ruski spletni napadi vplivajo na ameriške predsedniške volitve, finančna podpora Moskve pa gre tudi skrajnim desnim političnim strankam v Zahodni Evropi. Razporeditev vojaške opreme in vojakov pa tudi izstrelkov, ki lahko nosijo jedrsko orožje in posegi v Siriji Zahod delajo nervozen.
Mobilizacija vojakov in civilnega prebivalstva
Za zdaj baltske države in Poljska še niso obupale nad zvezo NATO, čigar prisotnost se je v vzhodni Evropi dramatično povečala, saj je NATO tja poslal enote, kakršnih ni že od hladne vojne. Od začetka naslednjega leta naj tja napotili še tri bojne bataljone. Vojaki, bilo naj bi jih čez 4.000, naj bi odvračali Rusijo od napada.
Hkrati z vojaškimi proračuni raste tudi število prostovoljno organiziranih milic. Vojake je vploklicala Litva, ki je pred kratkim izdala priročnik za gverilsko bojevanje treh milijonov državljanov. Estonska vojska ima 6.000 vojakov za 1,3 milijona prebivalcev, Civilna paravojaška skupina pa je na vikend paravojaških usposabljanjih za boj usposobila še 25.400 prostovoljcev. Podobno je na Poljskem.
Zadnje objave
Zapletena savdska koalicija proti Hutijem
27. 10. 2026 ob 19:42
Brezposelnost je nizka, podjetja iščejo delavce
27. 10. 2026 ob 18:31
V peto gre rado – Resni.ca je končno našla poslanko
27. 10. 2026 ob 14:25
Sobodajalci v sodbi vidijo podlago za izpodbijanje občinskih omejitev
27. 10. 2026 ob 13:49
Vozniško dovoljenje B kategorije ima že več kot 435.000 ljudi, starejših od 60 let
27. 10. 2026 ob 12:24
Vzpon Islamske države (16. del): Organizacija države po šeriatskem pravu
27. 10. 2026 ob 12:00
Mladim kmetom odobrili posojila, toda še vedno težave
27. 10. 2026 ob 10:06
Prekinimo županovanje g. Jankovića
27. 10. 2026 ob 9:20
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (16. del): Organizacija države po šeriatskem pravu
27. 10. 2026 ob 12:00
Sence Rdečih Kmerov (5. del): Med kamboškimi polji smrti in Macesnovo gorico
27. 10. 2026 ob 9:00
Zanikanje neprijetnih resnic
27. 10. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
29
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
01
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
Video objave
[Video] Dr. Nir Shaviv: Podnebja ne določa samo CO2 (Vroča tema, 22. 10. 2026)
22. 10. 2026 ob 17:49
1 komentar
korosec.france
Udbokučanisti pa ne dajo denarja za vojsko, niti za municijo nimajo - VELEIZDAJA štev.2. Akterji isti kot 1990.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.