Vsi Marijini prazniki - danes praznujemo najstarejšega in največjega

POSLUŠAJ ČLANEK
Zgodovina čaščenja Marije sega od prvih krščanskih skupnosti vse do danes, ko se je njena priljubljenost skupaj s krščanstvom razširila na vse kontinente, kjer ji je posvečenih nepregledna množica cerkva, množice pa romajo tudi na kraje njenega prikazovanja ter v druga romarska svetišča, ki so posvečenja njej.

Marija ima posebno mesto v večini Cerkva, zlasti v katoliški ter pravoslavni, se pa pogledi na njeno vlogo tudi precej razlikujejo.

V pravoslavnih cerkvah jo večinoma častijo kot Theotokos, božjo mati, saj je bil sin, ki ga je rodila, Bog in človek. Je prva med svetniki ter večna devica. Pravoslavne Cerkve poznajo in sprejemajo tudi njeno vnebovzetje, zavračajo pa stališče katoliške cerkve o njenem brezmadežnem spočetju in materinstvu.

Protestantske cerkve z nekaj izjemami na Marijo gledajo kot na sveto žensko, ki je bila izbrana, da nosi Božjega Sina, zavračajo pa tako njeno brezmadežnost kot njeno vnebovzetje.

Skozi zgodovino je bilo med posameznimi cerkvami tudi precej trenja glede načina čaščenja Marije, saj so protestantske cerkve katoličanom in pravoslavnim - ter celo nekaterim drugim protestantskim cerkvam - očitale, da Marijine podobe častijo kot idole, namesto da bi častili Boga.

Marijini prazniki


Marijini prazniki so v cerkvenem letu izmed vseh najbolj številni, kar je med drugim dokaz in pričevanje, da Cerkev v Mariji išče svoj vzor na poti k Bogu.

Tako praznujemo vse od Marijinega rojstva (8. septembra), do njenega vnebovzetja (danes, 15. avgusta). Sicer praznik zemeljskega rojstva v Cerkvi praznujemo samo pri treh osebah, katerih rojstvo je bilo posebej sveto: pri Jezusu, Mariji in Janezu Krstniku.  Marijino rojstvo je posebno zaradi njenega brezmadežnega spočetja, saj je bila kot mati  Odrešenika po posebni božji naklonjenosti že v prvem trenutku svojega bivanja obvarovana izvirnega greha.

Poseben praznik je seveda tudi Obiskanje device Marije (31. maj) ter Marijino pričakovanje poroda (18. december). S slednjim v zvezi je nastal tudi običaj iskanja prenočišča, ko Marijin kip nosijo pred Božičem iz hiše v hišo.

Poleg tega, da Marijo častimo kot Božjo Mater (1. januar), je za katoličane tudi Kraljica (22. avgust), Brezmadežna (8. december), Mati Cerkve (dan po binkošti), Žalostna Mati Božja (15. september), Pomočnica kristjanov (24. maj), časti pa se jo tudi kot Mater dobrega sveta (26. april).

dobrega-sveta-marijaS Slednjim je povezano tudi znamenito svetišče Matere božje dobrega sveta v Genazzanu blizu Rima. Čudodelna podoba je po legendi v 15. stoletju v cerkev prišla iz Albanije, od koder so kristjani bežali pred muslimani. Marija na sliki na levi roki drži božje dete, ki se z desnico ovija Mariji okoli vratu, levo rokico pa steza ob vrhnjem robu njene obleke. Posnetki te podobe so se razširili po vsem svetu; pri nas je najbolj znana v Kostanjevici na Krki.

Z Marijinimi svetišči je povezanih tudi še kar nekaj njenih drugih praznikov - tako praznujemo praznik Fatimske Matere Božje (13. oktober), Lurške Matere božje (11. februar) Loretske Matere Božje (10. december) Guadalupske Matere Božje - (12. december) ter praznik Marije Snežne (5. avgust).

Slednjega obhajamo v spomin posvetitve največje Marijina cerkve na svetu, in sicer gre za cerkev Marije Velike (Maria Maggiore) v Rimu. To svetišče je zlasti pomembno za vse slovanske narode - leta 868 je namreč papež Hadrijan II. v njej potrdil bogoslužje v slovanskem jeziku, domnevajo pa tudi, da je sv. Metod, ki ga je ta papež posvetil v duhovnika, prav v tej cerkvi daroval svojo prvo mašo.

Slovenci - Marijin narod


Med številnimi cerkvami in kapelami v Sloveniji so mnoge posvečene Mariji, natančneje okoli 330 izmed 2.400 cerkva v Sloveniji. Med njimi je veliko znanih romarskih središč, katerih priljubljenost njihova tudi v današnjem času ne upada.

Med najstarejša slovenska svetišča, o katerem obstajajo dokumenti iz 8. stoletja, je cerkev na Blejskem otoku. Prvo slovensko romarsko svetišče je bilo drugače postavljeno na Gosposvetskem polju v današnji Avstriji. Tako kot k tamkajšnji Gospe Sveti pa so naši predniki romali tudi v danes italijanski Oglej, zadnjih 200 let pa je med Slovenci najbolj priljubljeno romanje na Brezje.

Veliki Šmaren - Marijino vnebovzetje


maMed Marijinimi cerkvami jih je pri nas največ, okoli 85, posvečenih Marijinemu vnebovzetju, ki ga praznujemo danes.

Marijino vnebovzetje, tudi znan kot "veliki šmaren" ali "velika maša", je najstarejši Marijin praznik, saj so že v 5. stoletju v Jeruzalemu na ta dan obhajali spomin dneva, ko je Marija zaspala, v 6. stoletju pa se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu.

V Rimu so ta praznik uvedli v 7. stoletju, in sicer z imenom Marijino rojstvo za nebesa, kot praznik vnebovzetja blažene Device Marije pa ta dan poznamo od 8. stoletja naprej, kljub temu da je papež Pij XII. šele  leta 1950 slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija "po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo".

Marijino vnebovzetje praznujejo tudi v pravoslavnih cerkvah, saj verjamejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno preneseno v nebesa. Tako 15. avgusta praznujejo ta praznik, ki se v srbski pravoslavni cerkvi imenuje Velika gospojina, v številnih drugih pravoslavnih cerkvah, na primer v ruski, pa ga poznajo kot Marijino zaspanje.

V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, se ta praznik praznuje "njihovega" 15 avgusta, torej po našem štetju šele 28. avgusta.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike