Kam Slovenci romamo na praznik Marijinega vnebovzetja

Kalvarija z baročno cerkvijo sv. Roka v župniji Marije Vnebovzete v Šmarju pri Jelšah je znano štajersko romarsko središče s slovesnimi mašami 15. in 16. avgusta. Foto: Kozjansko.info
POSLUŠAJ ČLANEK
Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je najstarejši Marijin praznik. Prva praznovanja na vzhodu segajo že v 5. stoletje, na zahodu pa so se pojavila okrog 150 let pozneje.

Pri Slovencih je bil že sam sprejem krščanstva tesno povezan z Marijinim vnebovzetjem, saj je bila prva cerkev med pokristjanjenimi Slovenci na Koroškem, Gospa Sveta, bila že takoj od začetka posvečena Mariji Vnebovzeti.

Danes je v Sloveniji okoli 2.700 cerkva, med katerimi je skoraj 400 posvečenih Mariji, Jezusovi materi.

Veliki šmaren, velika maša ali velika gospojnica?


Ta Marijin praznik je bil med Slovenci že od nekdaj zelo priljubljen, v različnih pokrajinah pa ga poznajo po različnih poimenovanjih.

Na Gorenjskem in Notranjskem ga imenujejo veliki šmaren, Dolenjska, Štajerska ter Prekmurje ga poznajo kot velika maša. Na koroškem je znan kot velika gospojnica. Izjemi  sta Soška dolina, kjer se imenuje rožnica, v Istri pa velika Marija oziroma velika mati božja.

Od kod vsa ta različna imena in kaj pravzaprav pomenijo?

Pridevnik "veliki/a" je tu zato, ker na koledarju precej blizu najdemo podoben praznik, torej tak, ki je posvečen Mariji, ki ima pridevnik "mali". Gre za Marijino rojstvo, ki se praznuje 8. septembra.

Glavno poimenovanje, naj bo to šmaren, maša ali gospojnica, se večinoma tiče Marije.

Beseda šmaren tako prihaja iz latinske besedne zveze Sancta Maria, sveta Marija. Domnevajo, da se je najprej imenoval "od svete Marije dan". Sancta oz. sanctus se je skozi zgodovino v ljudskem jeziku preoblikovala v "šent" ter se nato v tej besedni zvezi skrajšala na "š". Poleg tega se je pridevnik Marijin (praznik) skrajšal na "marən". Tako se je do danes poimenovanje preoblikovalo v že skoraj nerazpoznavni šmaren/šmarn.

Na podoben način so ime dobile tudi vsi kraji Šmarje, v katerih skoraj zagotovo najdemo eno izmed Marijinih cerkva.

Beseda gospojnica (iz gospa) se prav tako nanaša na Marijo, poimenovanje rožnica pa prihaja iz tega, da je bila na ta na navada blagoslavljanja cvetja.

Običaji na praznik Marijinega vnebovzetja


Najbolj razširjen običaj na ta dan je romanje v enega izmed Marijinih romarskih krajev. Najbolj obiskano svetišče in romarsko središče v Sloveniji so Brezje na Gorenjskem.

V Istri na ta dan verniki romajo v Strunjan in Vzroček ob izviru Rižane. Seveda pa nekoč takšni prazniki oz. šagre niso minili brez plesa in zabave. V vasi, kjer je bila šagra, so nekaj dni prej na najvišji kraj obesili zastavo, ki je širši okolici naznanjala praznik.

Že od 10. stoletja se je ponekod ohranil običaj, da verniki v cerkev prinašajo šopke različnih rož in zelišč, ki jih nato duhovnik blagoslovi. S česa so ti šopki sestavljeni, je odvisno od kraja, večinoma pa jih vanje vtakne tudi kakšen žitni klas. Te rastline so potem doma shranili, da bi jih varovali pred ognjem in strelo, lahko pa so jih dali tudi na njive in v hleve, med semensko žito in živinsko krmo.

Blagoslov zelišč in zdravilnih rož bodo med drugim letos imeli v Brežicah pri Svetem Roku, in sicer po večerni maši (ob 19-ih), pa tudi v Spodnji Voličini (Slovenske gorice) ob 7. in 10 uri.

Povezava je verjetno ta, da je Marija poimenovana tudi kot "roža na polju in lilija dolin" oziroma, da je "roža duhovna".

Kam na romanje ob  največjem Marijinem prazniku?


Brezje:

Vir: www.marija.si


Brezje so postale romarsko središče Slovencev po prvih milostnih ozdravitvah leta 1863 in kljub temu, da gre za enega najmlajših romarskih krajev na Gorenjskem, je že stoletje in pol najpomembnejša romarska pot.

Romarska cerkev se je skozi čas nekajkrat spremenila. Majhno cerkev, posvečeno sv. Vidu z Marijino kapelo je kasneje zamenjala bazilika, posvečena Mariji pomagaj.

Leta 1988 jo je papež Janez Pavel II. odlikoval s častnim naslovom manjše bazilike, Slovenska škofovska konferenca pa leta 2000 slovesno razglasila baziliko Marije Pomagaj za Slovensko Marijino narodno svetišče.

Slovesno mašo bo ob 10-ih daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Nova Štifta pri Ribnici:

Vir: franciskani.si
Vir: franciskani.si


V Novi Štifti je Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bilo zgrajeno v letih od 1641 do 1671 po naročilu ribniškega graščaka Jurija Khisla. Poleg cerkve stoji frančiškanski samostan.

Legenda pravi, da naj bi se na tem mestu Marija prikazala pobožnemu kmetu in mu naročila, naj ji okoliški prebivalci pozidajo cerkev, iz pisnih virov pa je razvidno, da je na tem mestu že leta 1483 stala kapelica, posvečena Mariji.

Ob 16. uri bo slovesno mašo prav tako daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Ptujska gora:

Vir: www.ptujska-gora.si


Cerkev na Ptujski gori je bila zgrajena okoli leta 1410, prva pisna omemba cerkve pa je iz leta 1442.

Župnije se je dolgo časa držalo ime Črna gora, in sicer vse od turških vpadov v prvi polovici 14. stoletja, pa do zadnje spremembe imena župnije leta 1937, ko se je le-ta preimenovala v Ptujsko goro.
V cerkvi je najbolj znana umetnina relief Marije Zavetnice s plaščem (narejen okoli 1410), ki velja tudi za ena največjih ohranjenih mojstrovin tedanjega časa. Pod Marijinim plaščem je upodobljenih 82 oseb, kar predstavlja dragoceno zbirko portretov ljudi takratnega časa.

Sveto mašo je na predvečer praznika daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Maši je sledila procesija ter nočno bdenje do jutra, še eno mašo ob polnoči.

Nadškof Cvikl bo mašo daroval tudi na praznik ob 10.uri. Pri tej maši bodo obnovili posvetitev slovenskega naroda Devici Mariji.

Strunjan:

Vir: www.franciskani.si


Cerkev je posvečena Marijinemu prikazanju. Prvotna cerkvica je v Strunjanu stala že okoli leta 1200, zanjo pa so skrbele redovnice benediktinke, kasneje pa so zanjo skrbeli patri benediktinci, ki so živeli v samostanu onkraj solin, v tej cerkvici pa so se zbirali k molitvi, kadar so delali v okoliških vinogradih.

Od 16. stoletja naprej so imeli v Strunjanu stalnega duhovnika.

Po legendi se je v noči med 14. in 15. avgustom 1512 pri vratih stare porušene cerkvice čuvajema vinogradov prikazala Marija. Po tem dogodku so cerkev preimenovali v Sveta Marija od prikazanja. Kmalu je postala tudi najpomembnejša istrska božja pot. Dogodek prikazanja, ki ga je okoli1520 naslikal Francesco Valerio, še danes krasi glavni oltar.

Poleg cerkve je samostanski del, ki ga je takratni komunistični režim 17. maja 1955 zaplenil in nacionaliziral ter v njem najprej uredil zapore, kasneje pa šolo in dom za učence s posebnimi potrebami. Šele leta 2010 je bilo samostansko poslopje vrnjeno Cerkvi.

Na predvečer praznika je bila akademija na čast Marije in sveta maša pod vodstvom škofa Jurija Bizjaka. Maši je sledila procesija h križu ter molitev za ribiče, blagoslov morja ter nato nočno čaščenje.

Maše v slovenščini na dan praznika bodo ob 7. 10. in 18. uri. Ob 8:30 bo maša v italijanskem jeziku, ob 12. uri pa v hrvaščini.

Slovesne svete maše na praznik Marijinega vnebovzetja v nekaterih drugih znanih romarskih središčih:

  • Sveta gora: Ob 10. uri bo sveto mašo v baziliki daroval škof Jurij Bizjak.



  • Koper: ob 19-ih bo mašo daroval škof Jurij Bizjak.

  • Kurešček: Maši bosta ob 10. in 16. uri.

  • Log pri Vipavi: ob 10-ih bo mašo daroval škof Metod Pirih.

  • Nova Štifta pri Gornjem gradu: V nedeljo bo ob 10. uri srečanje lastnikov starodobnikov ter blagoslov vozil. Sprejem romarjev bo ob 16:30, ob 19. uri pa bo mašo daroval škof Anton Jamnik. Na sam praznik bo romarska maša ob 6. uri, slovo romarjev pa ob 7:30.

  • Olimje: Ob 9. uri bo slovesna procesija po vasi, po njej pa bo mašo daroval Marjan Turnšek.

  • Petrovče: na predvečer praznika bodo ob 19:30 večernice z mašo ter procesijo. maševal bo škof Stanislav Lipovšek. Na sam praznik bo škof daroval mašo ob 10. uri.

  • Sveti Rok nad Šmarjem pri Jelšah: Romarski shod bo ob 17. uri, vodil pa ga bo novomašnik Gregor Majcen, na praznik Sv. Roka 16. avgusta bo slovesno mašo ob 10 h vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

  • Sveta gora nad Bistrico ob Sotli: Sveti maši bosta ob 9. in ob 11. uri. Slovesnosti bo vodil upokojeni nadškof Anton Stres.

  • Zaplaz: Ob 10. uri bo mašo daroval škof Andrej Glavan. Na predvečer bo tradicionalna maša s procesijo ob 20. uri. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30