Vse več opozoril o prihajajoči recesiji. Kje smo z evropsko minimalno plačo? Kakšne ukrepe za trg dela se pripravlja na ravni EU?
POSLUŠAJ ČLANEK
Potem ko je bil v prvi polovici leta 2022 dosežen znaten napredek na področju politike EU na področju zaposlovanja in socialnih pravic, so zdaj vse oči uprte v češko predsedstvo Sveta EU, da bi ugotovili, ali se bo ta zagon nadaljeval tudi v drugi polovici leta.
Junija se je končalo francosko predsedstvo, ki je doseglo dogovor o več predlogih EU za izboljšanje pravičnosti pri delu, vključno z direktivo za povečanje enakosti spolov v upravnih odborih podjetij.
Po besedah češkega ministra za delo in socialne zadeve Mariana Jurečke bo enakost spolov pri delu tudi v naslednjih mesecih ena od prednostnih nalog.
V začetku decembra 2021, le dva tedna po tem, ko je Evropski parlament sprejel pogajalsko stališče o direktivi o minimalni plači, se je velika večina nacionalnih ministrov prav tako dogovorila o skupnem stališču, pri čemer sta mu nasprotovali le Danska in Madžarska.
Ta dogovor je odprl pot za pogajanja med Evropskim parlamentom in državami članicami. "Izjemno sem vesel, da nam je uspelo sprejeti splošni pristop," je takrat dejal tedanji minister za delo Janez Cigler Kralj, ki je vodil pogajanja v Svetu EU.
Junija letos je svoje delo zaključilo francosko predsedstvo, ki je doseglo dogovor o več predlogih EU, ki naj bi vplivalo na pravičnost na trgu dela, vključno z direktivo za povečanje enakosti spolov v upravnih odborih podjetij.
Evropska komisija je leta 2020 predlagala direktivo o ustreznih minimalnih plačah. V državah, ki imajo zakonsko določeno minimalno plačo, je cilj direktive zagotoviti, da so zakonsko določene minimalne plače ustrezno visoke, in sicer vsaj 60% nacionalne povprečne plač.
Vendar direktiva držav članic ne sili, da uvedejo zakonsko določene minimalne plače, če jih nimajo. Direktiva poskuša zagotoviti tudi lažji dostop delavcev do kolektivnih pogajanj in zavezuje države EU, da pripravijo akcijske načrte za spodbujanje kolektivnih pogajanj.
EU naj bi po junijskem dogovoru med Evropskim parlamentom in Svetom zaključila razpravo o direktivi o minimalni plači. Po podatkih Eurostata, objavljenih julija, enaindvajset držav članic že ima minimalno plačo, ki se giblje od 363 EUR na mesec v Bolgariji do 2.313 EUR na mesec v Luksemburgu.
V šestih drugih državah članicah - Avstriji, na Cipru, Danskem, Finskem, v Italiji in na Švedskem - se višina plač določa s kolektivnimi pogajanji. Z novo zakonodajo EU morajo države članice, v katerih kolektivne pogodbe ščitijo manj kot 80% delovne sile, pripraviti akcijski načrt za povečanje tega kritja.
Parlament bo o direktivi predvidoma dokončno glasoval na septembrskem plenarnem zasedanju.
Medtem Evropska komisija pripravlja tudi priporočilo za minimalni dohodek, ki bo predvidoma predstavljeno konec septembra. "Želimo začeti razpravo o predlogu o standardu minimalnega dohodka," je zakonodajalcem EU povedal češki minister Jurečka in dodal, da ima minimalni dohodek pomembno vlogo v boju proti revščini.
Predlog naj bi zagotovil, da imajo vsi, ki nimajo dovolj sredstev, pravico do ustreznih prejemkov iz naslova minimalnega dohodka, skupaj s spodbudami za dostop do trga dela za tiste, ki so sposobni delati.
Nekatere države članice EU so že uvedle minimalni dohodek, vendar z več omejitvami. V Italiji, na primer, lahko za minimalni dohodek zaprosijo le osebe, ki imajo stalno prebivališče več kot deset let, v Franciji pa osebe, mlajše od 25 let, na splošno nimajo dostopa do minimalnega dohodka.
Priporočilo bi lahko spodbudilo nacionalne vlade, da zmanjšajo te ovire in razširijo obseg prejemkov iz naslova minimalnega dohodka. Dejansko izvajanje le-tega bo v celoti odvisno od držav članic, saj priporočilo ni pravno zavezujoče. Je pa takšna zaveza korak v smeri, da bi države naredile več za spremembe v svojih sistemih minimalnih dohodkov.
Konfederacija nemških delodajalskih združenj (BDA) je v svojem mnenju o tej tematiki za Evropsko komisijo zapisala: "Sheme minimalnega dohodka je treba oblikovati kot prehodno plačilo za zaposlitev ob upoštevanju nacionalnih okoliščin in modelov trga dela, po potrebi tudi z vključevanjem socialnih partnerjev. Poleg tega sheme minimalnega dohodka spadajo na področje socialne zaščite in so zato v pristojnosti držav članic." Podobnega mnenja je tudi dansko združenje delodajalcev, ki je dejalo, da so sistemi minimalnega dohodka specifični za posamezne države in jih ni mogoče pravilno in zadostno oceniti brez upoštevanja konteksta in širših nacionalnih sistemov socialne zaščite. Zato bi bila vsaka primerjava sistemov minimalnega dohodka in višine prejemkov izredno težka in bi lahko privedla do napačnih zaključkov.
Podatki državnega statističnega urada kažejo, da je letna inflacija med januarjem in junijem letos znašala 8,2 odstotka, na rast pa je najbolj vplivala podražitev hrane in tekočih goriv. Povišanje minimalne plače za 8,2 odstotka bi pomenil dvig s 1074,43 evra na 1162,53 evra bruto, so pred časom zapisali pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
»Prepričani smo, da sedanja rast cen življenjskih potrebščin znižuje realni dohodek zaposlenih ter vpliva na njihov življenjski standard in možnost vključenosti v družbo. Veča se revščina med zaposlenimi delavci, hkrati pa se veča socialna izključenost. Zlasti med otroki,« so zapisali.
Vlada je sicer pred dnevi dala v javno razpravo paket štirih zakonov na področju davkov. Združenje delodajalcev je bilo kritično do napovedanih davčnih sprememb. To je velik korak nazaj, pravijo v združenju, in pomeni realno manjši zaslužek delavcev. V sindikatih pa imajo na drugi strani mešane občutke: ukrepe za najbolj ranljive pozdravljajo, a po njihovem namerava vlada ukiniti tudi nekatere dobre rešitve.
Delodajalci so bili o prvih davčnih ukrepih nove vlade zelo jasni: "So populistično simbolični, saj učinek tega ne bo velik, bo pa vsekakor negativen, kajti ljudje, ki jih mi želimo povabiti v Slovenijo, da ustvarjajo skupaj z njimi visoko dodano vrednost, bo zelo težko,"meni Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.
Junija se je končalo francosko predsedstvo, ki je doseglo dogovor o več predlogih EU za izboljšanje pravičnosti pri delu, vključno z direktivo za povečanje enakosti spolov v upravnih odborih podjetij.
Po besedah češkega ministra za delo in socialne zadeve Mariana Jurečke bo enakost spolov pri delu tudi v naslednjih mesecih ena od prednostnih nalog.
Prvi koraki storjeni v času slovenskega predsedovanja
V začetku decembra 2021, le dva tedna po tem, ko je Evropski parlament sprejel pogajalsko stališče o direktivi o minimalni plači, se je velika večina nacionalnih ministrov prav tako dogovorila o skupnem stališču, pri čemer sta mu nasprotovali le Danska in Madžarska.
Ta dogovor je odprl pot za pogajanja med Evropskim parlamentom in državami članicami. "Izjemno sem vesel, da nam je uspelo sprejeti splošni pristop," je takrat dejal tedanji minister za delo Janez Cigler Kralj, ki je vodil pogajanja v Svetu EU.
Junija letos je svoje delo zaključilo francosko predsedstvo, ki je doseglo dogovor o več predlogih EU, ki naj bi vplivalo na pravičnost na trgu dela, vključno z direktivo za povečanje enakosti spolov v upravnih odborih podjetij.
Evropska minimalna plača ostaja le ideja
Evropska komisija je leta 2020 predlagala direktivo o ustreznih minimalnih plačah. V državah, ki imajo zakonsko določeno minimalno plačo, je cilj direktive zagotoviti, da so zakonsko določene minimalne plače ustrezno visoke, in sicer vsaj 60% nacionalne povprečne plač.
Vendar direktiva držav članic ne sili, da uvedejo zakonsko določene minimalne plače, če jih nimajo. Direktiva poskuša zagotoviti tudi lažji dostop delavcev do kolektivnih pogajanj in zavezuje države EU, da pripravijo akcijske načrte za spodbujanje kolektivnih pogajanj.
EU naj bi po junijskem dogovoru med Evropskim parlamentom in Svetom zaključila razpravo o direktivi o minimalni plači. Po podatkih Eurostata, objavljenih julija, enaindvajset držav članic že ima minimalno plačo, ki se giblje od 363 EUR na mesec v Bolgariji do 2.313 EUR na mesec v Luksemburgu.
V šestih drugih državah članicah - Avstriji, na Cipru, Danskem, Finskem, v Italiji in na Švedskem - se višina plač določa s kolektivnimi pogajanji. Z novo zakonodajo EU morajo države članice, v katerih kolektivne pogodbe ščitijo manj kot 80% delovne sile, pripraviti akcijski načrt za povečanje tega kritja.
Parlament bo o direktivi predvidoma dokončno glasoval na septembrskem plenarnem zasedanju.
Minimalni dohodek
Medtem Evropska komisija pripravlja tudi priporočilo za minimalni dohodek, ki bo predvidoma predstavljeno konec septembra. "Želimo začeti razpravo o predlogu o standardu minimalnega dohodka," je zakonodajalcem EU povedal češki minister Jurečka in dodal, da ima minimalni dohodek pomembno vlogo v boju proti revščini.
Predlog naj bi zagotovil, da imajo vsi, ki nimajo dovolj sredstev, pravico do ustreznih prejemkov iz naslova minimalnega dohodka, skupaj s spodbudami za dostop do trga dela za tiste, ki so sposobni delati.
Nekatere države članice EU so že uvedle minimalni dohodek, vendar z več omejitvami. V Italiji, na primer, lahko za minimalni dohodek zaprosijo le osebe, ki imajo stalno prebivališče več kot deset let, v Franciji pa osebe, mlajše od 25 let, na splošno nimajo dostopa do minimalnega dohodka.
Priporočilo bi lahko spodbudilo nacionalne vlade, da zmanjšajo te ovire in razširijo obseg prejemkov iz naslova minimalnega dohodka. Dejansko izvajanje le-tega bo v celoti odvisno od držav članic, saj priporočilo ni pravno zavezujoče. Je pa takšna zaveza korak v smeri, da bi države naredile več za spremembe v svojih sistemih minimalnih dohodkov.
Konfederacija nemških delodajalskih združenj (BDA) je v svojem mnenju o tej tematiki za Evropsko komisijo zapisala: "Sheme minimalnega dohodka je treba oblikovati kot prehodno plačilo za zaposlitev ob upoštevanju nacionalnih okoliščin in modelov trga dela, po potrebi tudi z vključevanjem socialnih partnerjev. Poleg tega sheme minimalnega dohodka spadajo na področje socialne zaščite in so zato v pristojnosti držav članic." Podobnega mnenja je tudi dansko združenje delodajalcev, ki je dejalo, da so sistemi minimalnega dohodka specifični za posamezne države in jih ni mogoče pravilno in zadostno oceniti brez upoštevanja konteksta in širših nacionalnih sistemov socialne zaščite. Zato bi bila vsaka primerjava sistemov minimalnega dohodka in višine prejemkov izredno težka in bi lahko privedla do napačnih zaključkov.
Slovenska minimalna plača in trenutni vladni ukrepi
Podatki državnega statističnega urada kažejo, da je letna inflacija med januarjem in junijem letos znašala 8,2 odstotka, na rast pa je najbolj vplivala podražitev hrane in tekočih goriv. Povišanje minimalne plače za 8,2 odstotka bi pomenil dvig s 1074,43 evra na 1162,53 evra bruto, so pred časom zapisali pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
»Prepričani smo, da sedanja rast cen življenjskih potrebščin znižuje realni dohodek zaposlenih ter vpliva na njihov življenjski standard in možnost vključenosti v družbo. Veča se revščina med zaposlenimi delavci, hkrati pa se veča socialna izključenost. Zlasti med otroki,« so zapisali.
Vlada je sicer pred dnevi dala v javno razpravo paket štirih zakonov na področju davkov. Združenje delodajalcev je bilo kritično do napovedanih davčnih sprememb. To je velik korak nazaj, pravijo v združenju, in pomeni realno manjši zaslužek delavcev. V sindikatih pa imajo na drugi strani mešane občutke: ukrepe za najbolj ranljive pozdravljajo, a po njihovem namerava vlada ukiniti tudi nekatere dobre rešitve.
Delodajalci so bili o prvih davčnih ukrepih nove vlade zelo jasni: "So populistično simbolični, saj učinek tega ne bo velik, bo pa vsekakor negativen, kajti ljudje, ki jih mi želimo povabiti v Slovenijo, da ustvarjajo skupaj z njimi visoko dodano vrednost, bo zelo težko,"meni Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.
Povezani članki
Zadnje objave
Otroci kot žrtve etičnega kolapsa ustavnih sodnikov
4. 12. 2024 ob 14:30
Ljubljančanke in Ljubljančani za zaščito pitne vode in proti garažni hiši
4. 12. 2024 ob 12:41
Spet romsko divjanje po Novem mestu, k sreči brez žrtev
4. 12. 2024 ob 9:35
»Smrti otroka nikoli ne preboliš. Z izgubo in praznino se le navadiš živeti«
4. 12. 2024 ob 9:00
177. številka tednika Domovina
4. 12. 2024 ob 6:10
Domovina 177: Želja žensk nad koristjo otrok
4. 12. 2024 ob 6:00
Po poteh generala Rudolfa Maistra
3. 12. 2024 ob 19:00
Podeželska mladina – zmagal je projekt Evropsko prvenstvo v košnji
3. 12. 2024 ob 12:45
Ekskluzivno za naročnike
Otroci kot žrtve etičnega kolapsa ustavnih sodnikov
4. 12. 2024 ob 14:30
»Smrti otroka nikoli ne preboliš. Z izgubo in praznino se le navadiš živeti«
4. 12. 2024 ob 9:00
177. številka tednika Domovina
4. 12. 2024 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
DEC
04
DEC
05
DEC
06
Hrestač ob soju sveč (predstava)
17:00 - 18:30
DEC
06
Baletna pravljica Hrestač ob soju sveč (dodaten termin)
18:30 - 19:30
Video objave
Prva adventna zgodba na Domovini – Prostofer: "Delamo z dobro voljo in z nasmehom"
30. 11. 2024 ob 19:06
Izbor urednika
Domovina 177: Želja žensk nad koristjo otrok
4. 12. 2024 ob 6:00
Verbalni kriminal
2. 12. 2024 ob 6:00
Domovina 176 - Borut Pahor: Golobovi vladi diktirajo centri moči izven institucij
27. 11. 2024 ob 6:00
7 komentarjev
Rokc5
Slovenija ima minimalca višjega od Španije in Portugalske?!? Po mojem je to nerealno in kaže na predrag ustroj slovenske države. Težko si predstavljam, da bi po industrijski moči in vrednosti izvoza prehiteli ti dve južno-evropski državi. Španija je industrijsko pred nami in je bolje pozicionirana v evropskih dobavnih verigah (energetika, avtomobilska, kovinarska, strojegradnja, ladjedelništvo), Portugalska ima izjemno močne panoge od ribištva, kmetijstva, do še vedno strateških tekstila, glasno-keramične industrije.
Osebno mislim, da je ironično najbolj zdrav ekonomski razvoj v zadnjem času v Sloveniji potekal od sprejema ZUJFA leta 2012, kar je postavilo temelje, pa nekako do leta 2018. Takrat se politika ni vmešavala pretirano (oz. si ni upala!) z umetnimi minimalci, davke se je pustilo pri miru, podjetnikov se ni driblalo, ni bilo izpadov o izgonu ustvarjalnih in podjetnih, politika je bila prisiljena umakniti se iz bank. To je povzročilo prečiščenje številnih gospodarskih panog pri nas, porast izvoza in pojav vedno več podjetij z zavidljivo dodano vrednostjo. Obenem se je na trgu čisto naravno vzpostavila nova struktura plač, kjer so prišle do izraza potrebe trga in ne arbitratno določanje primerne višine s strani Socialno-Ekonomskega-Sveta (in še posebej škodljivih sindikatov). Normiranci so predvsem preko IT sektorja ponudili slovenskim mladim prvo konkretno možnost izviti se iz slovenske plačne sivine ter mediokritete, pa tudi nasploh smo videli izjemen porast plač širokega sloja tehničnih kadrov (obrtniki, orodjarji, kovinarji, varilci, tehniki, strojniki in ostali diplomirani inženirji od elektro do kemične, sem lahko damo še farmacevte).
Seveda pa številnim v Sloveniji to ni všeč in bo potrebno vse, ves napredek na tem področju, sesuti!
rasputin
Nemčija je kaput, pišejo ameriški mediji. Z njo pa tudi Evropa.
Kdo ve, če ob vseh zanosnih besedah o zavezništvu med EU in ZDA ni resnični cilj ZDA oziroma njene globoke države, da ostane vodilna globalna supersila.
Amerika je po razpadu Sovjetske zveze vse naredila, da se Evropa ne bi pretirano gospodarsko povezala z Rusijo, kar je kulminiralo v državnem udaru v Ukrajini, ki je spravil deželo v državljansko vojno, slednja pa je letos eskalirala v vojno med državama. Ameriška politika v Evropi je tipičen primer politike divide et imper, razdvajaj in vladaj, ki ne slabi samo Rusije, temveč tudi Evropo.
Podobno politiko kot v odnosu do Rusije vodijo ZDA zdaj tudi do Kitajske, ki jo hočejo očitno zaplesti v podobno proxy vojno s Tajvanom, kar bi seveda Kitajsko znatno zaustavilo pri njenem gospodarskem razvoju, s katerim je pretila v doglednem času prehiteti ZDA.
Države nimajo prijateljev, pač pa imajo interese, je menda dejal Winston Churchill. V Južni Ameriki, kjer so bile mnoge države deležne ameriških prijateljskih uslug v obliki pučev in fašistoidnih režimov, pravijo, da če imaš Ameriko za prijatelja, ne rabiš sovražnikov.
debela_berta
Haha kako nek putjin dribla Evropo...
uros.samec
Razpon minimalne plače od nekaj čez 300 do nekaj čez 1200 eur o EU pove več kot katerekoli druge analize. Zasnovana je bila zgolj na principu izkoriščanja držav vhodnega bloka iz strani starih monarhij, ki so potrebovale nove trge in ohlapna trgovinska pravila v svojo korist, ob izkoriščanju delovne sile, ki je tam, kamor so selili svojo drago proizvodnjo, kovala nebeške dobičke. Rezultat tega je, da danes v državah bivšega vzhodnega bloka, kupujemo izdelke, ki naj bi bili nemške kakovosti, le da so narejeni pravzaprav ali v Romuniji, ali pa na Poljskem recimo, plačujemo pa seveda čisto nemško ceno za njih.
Slovenski podjetniki so seveda posebno poglavje, saj doma in delavcem lastnega naroda ponujajo bedo in komajda preživetje, za dobičke, ki bi po njihovem morali biti še višji, tako rekoč Evropski, ob tem, da jih zmerjajo z lenuhi, sami pa jih skušajo ogoljufati kolikor se le da. Njihov odziv je večni upor, pa naj si bo to uvedba davčnih blagajn, naj si bo to zagotovitev osnovnih delovnih pogojev, pravice do malice, vštetje dodatkov v osnovo in sedaj evidentiranja delovnega časa v digitalni obliki. Po domače rečeno, v Nemčiji ne boste videli, da bi kaj takega počeli.
Peter Klepec
Res ne, v Nemciji nihce nima placanega casa za malico.
Tehnicol
Drži, vendar te nihče ne sili da kupuješ karkoli, še najmanj precenjene "nemške" izdelke. Meni niti v sanjah ne pride na misel da bi kupil precenjen "nemški" avto, četudi bi imel viška precej denarja. Tudi fama "made in Germany" se počasi zaključuje, vsaj pri ljudeh, ki niso mahnjeni na neko kao nemško kakovost, ki je danes itak več ni nikjer, v resnici pa pol sestavnih delov notri kitajskih.
AlojzZ
Ni pametno primerjati samo en detajl med Nemčijo in SLO. Po tej primerjavi bi vsi Nemci morali bežati v SLO, ker je malica plačana.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.