»Vsak otrok je čudež, zato ga sprejmimo in ljubimo« – Pohod za življenje napolnil koprske ulice

V Kopru je danes potekal prvi letošnji pohod za življenje, in sicer pod geslom »Človek že od spočetja«. Po navedbah organizatorjev se je na dogodku zbralo okoli tisoč ljudi, ki so praznovali življenje.

Kaj želijo organizatorji sporočiti z geslom »Človek že od spočetja«? »Želimo si razmišljati o osnovah. Slovenski prostor želimo napolniti s sporočilom, da s človekom ne moremo delati, karkoli hočemo. Znanstveno je dokazano, da je človek človek od spočetja. Zaščititi moramo najbolj nemočne med nami,« je za Domovino povedala voditeljica Pohoda za življenje Urša Cankar Soares.

Program se je začel z blagoslovom in opoldansko molitvijo, ki jo je vodil novi koprski škof dr. Peter Štumpf. Po slovenski himni je zbrane nagovorila koordinatorica pohodov Cankar Soaresova, ki je poudarila, da je znanstveno dokazano, da se človeško življenje začne s spočetjem. »Otroci v maternici lahko čutijo bolečino, se smejijo, kašljajo, zehajo, kolcajo, se odzovejo na svetlobo in zvok, spijo in sanjajo, verjetno tudi jokajo …« Kot je že v navadi, so zbrani tudi tokrat prisluhnili bitju srca še nerojenega otroka.

»Otroci v maternici lahko čutijo bolečino, se smejijo, kašljajo, zehajo, kolcajo, se odzovejo na svetlobo in zvok, spijo in sanjajo, verjetno tudi jokajo …«

Pričevalki Nataša Juriševič in Janja Račič

Sprva so prisluhnili pričevanju upokojene babice Nataše Juriševič, ki je delala v porodni sobi, patronaži in dispanzerju za žene. Takole je pričevala: »Nekoč je prišla na pregled gospa. Ko je prišla od zdravnika, je k meni stopila objokana in trdno odločena, da otroka ne bo rodila. Nikakor je nisem mogla prepričati. Odšla je iz ambulante. V meni se je nekaj premaknilo in šla sem za njo. Poklicala sem jo in jo objela. Rekla sem ji, da bo še vse dobro.«

Čez en mesec je gospa prišla ponovno na pregled; tokrat odločena, da bo otroka rodila. »Pogosto je imela v sebi skrbi in strah. Potrebovala je pogovore in spodbudne besede. Njena zgodba se je zaključila z rojstvom zdrave deklice. V dispanzer ni več prihajala pogosto, sva se pa občasno srečali v mestu. Vedno se mi je zahvaljevala in govorila, kako srečna je, da je obdržala tega otroka. Po dolgih letih sva se v mestu slučajno srečali. Ogovorila me je in mi vsa ponosna povedala, da ima vnuka, ki ga je rodila prav ta deklica. Objeli sva se in si obljubili, da se bova še srečali. Moj zaključek je, da je vsak otrok čudež, zato ga sprejmimo in ljubimo.«

Spregovorila je tudi domačinka Janja Račič, ki je v študentskih letih zanosila in otroka obdržala, čeprav so jo vsi nagovarjali k splavu in čeprav jo je zapustil tudi njen fant. »Niti za sekundo nisem pomislila, da dojenčka ne bi obdržala,« je povedala in dodala: »Govorili so mi, da to še ni dojenček in da naj naredim splav.« Občutek, ko je dojenčka prvič sprejela v naročje, je presegal vse besede, je dejala. »Nisem vedela, da na svetu obstaja tako velika ljubezen. To, da sem lahko mama, je nekaj najlepšega.«

»To, da sem lahko mama, je nekaj najlepšega.«

Veselo novico ponesli po koprskih ulicah

Sledil je osrednji del dogodka – pohod po koprskih ulicah, med katerim smo ustavili nekaj navzočih. Udeleženka, ki je na shod prišla iz Izole, nam je povedala: »Zelo pomembno je, da se kristjani takole združujemo. Pravzaprav bi se morali vsi, ne glede na versko prepričanje. Zdi se mi, da se ljudje tega premalo zavedajo. Podporo kulturi življenja lahko širimo le tako, da motiviramo čim več ljudi. Država pa mora prenehati s podpiranjem tistih, ki nimajo teh pozitivnih stališč. Vsi tisti, ki so bili danes na drugi strani ceste, so vpili z našim denarjem. Oni so prišli plačani, mi pa smo tukaj zato, ker se zavedamo svojega poslanstva.« Pri tem je ciljala na zagovornike splava, ki so se prav tako danes zbrali v Kopru in vpili »Moje telo, moja izbira«.

»Vsi tisti, ki so bili danes na drugi strani ceste, so vpili z našim denarjem. Oni so prišli plačani, mi pa smo tukaj zato, ker se zavedamo svojega poslanstva.« 

Spet druga gospa je dejala, da ne podpira, da bi bil splav nekaj samoumevnega. »Ne smemo si lastiti pravice nad življenjem. Mislim, da je v porastu kultura smrti, žal.«

Pohoda za življenje se je udeležil tudi evroposlanec Branko Grims, ki je za naš medij povedal, da podpira kulturo življenja. »Moram poudariti, ker se to stalno podtika, da ne gre za nobene prepovedi splavov, ampak za to, da želimo ustvariti razmere, v katerih slabe rešitve kulture smrti ne bi prišle nikomur več na misel. Poleg neposredne žrtve splav prizadene tudi družino, bližnje, česar vam častilci kulture smrti ne povejo.«

»Ne smemo si lastiti pravice nad življenjem. Mislim, da je v porastu kultura smrti, žal.«