[VIDEO] Vroča tema: »Po 33 letih svoje države se sprašujemo, kaj se je zgodilo z našo mladino« - Vida Petrovčič in dr. Karl Hren
Intervju: Vida Petrovčič in dr. Karl Hren
23. novembra letos v Društvu katoliških pedagogov Slovenije pripravljajo 6. mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države, ki jo bodo posvetili narodnemu ponosu v svetu, v katerem vse postaja vedno bolj na dosegu roke. Naslovili so jo Narodni ponos v globaliziranem svetu.
Skupina katoliških pedagogov je v slovenskem šolskem prostoru ena redkih organizacij, ki že nekaj let skrbno spremlja in podpira delo učiteljev v slovenskih šolah na p
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,49 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave
Obvoznica čez kmetijska zemljišča – ministrstvo vztraja pri pozitivnem mnenju
19. 8. 2026 ob 9:00
Domovina 265: Zataknjeni
19. 8. 2026 ob 6:10
Domovina št. 265: Zataknjeni
19. 8. 2026 ob 6:00
Vzpon islamske države (6. del): 'Urbana vojna'
18. 8. 2026 ob 20:08
Mahnič sumi, da bi predsednica lahko bila povezana z rusko vohunsko mrežo
18. 8. 2026 ob 18:42
Kdo bo plačal račun za »brezplačne« bančne storitve? Dosje ZDUPS (1. del)
18. 8. 2026 ob 17:13
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 265: Zataknjeni
19. 8. 2026 ob 6:10
Domovina št. 265: Zataknjeni
19. 8. 2026 ob 6:00
Za usposobljenost zaposlenih je odgovoren delodajalec
18. 8. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
AVG
21
»Odprtje razstave: V senci Beethovnove«
11:00 - 21:00
AVG
21
AVG
30
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
5 komentarjev
Andrej Muren
Slovenska mladina po letu 1990 načrtno ni bila vzgajana v domoljubju. Mi, starejša generacija, smo bili, a ne v slovenskem, temveč v jugoslovanskem "domoljubju", ki je bil začinjen še z množico partizanskih mitov. nasprotno pa naša mladina v šoli komaj kaj sliši o osamosvajanju Slovenije, veliko več pa, kako "lepo" je bilo nekoč v rajni Jugi.
Posledice takšnega početja seveda niso izostale. V glavnem se vidijo v izkoreninjenosti in indeferentnosti mladih do vsega domačega.
Mefisto
Najprej se je treba vprašati, kaj se je zgodilo s slovenskimi starši. Kraševka, ki se med nami najbolj spozna na ljudske pregovore in reke, mi bo za ta primer pritrdila, da jabolko ne pade daleč od drevesa.
BARBARA RAKUN
Mefisto, tako je, mladina in otroci se ne vzgajajo sami. Ne morem razumeti, kako se blati in obsoja otroke, mladino, ne vidimo pa, da je nekdo odgovoren ali pa neodgovoren zanje. Kako naj bo otrok/mlad človek zrel in odgovoren, če imamo neodgovorne starše, učitelje, vzgojitelje, na koncu koncev politike, vodstvene kadre, itd.?
Anton Vidmar
Kaj se je zgodilo z našimi šolami je bolj primerno vprašanje.
Freising
Zelo preprosto: Slovenija že leta 1990 50 - 60 % prebivalcev ni bila zares intimna opcija. Na plebiscitu so se zanjo odločili iz pragmatizma. Tako je razdeljeno volilno telo še danes, kar je lani Logar na predsedniških volitvah do decimalke natančno izmeril. Tudi ob 100 % volilni udeležbi pomladna opcija ne more preseči magične meje 46 %. V Sloveniji tudi ne gre za razkol med "levico" in "desnico", večina strank obeh polov je klasično neoliberalnih, ampak za nerazčiščen 'razkol' med "pomladniki" in "jugonostalgiki". Tako pač je. Recimo, da nas tolaži zgodovina: slovenstvo je bilo vedno tako razklan: med "zapečkarskim" narodotvorjem in "svetovljanskim" zlitjem našega življa z večjimi političnimi tvorbami. Vendar je doslej v vseh prelomnih časih zmagalo Slovenstvo: pri Slovencih (za razliko od marsikaterega drugega naroda) se je v narodu v prelomnih usodnih časih do zdaj vedno pojavil genij, ki je ostro in nesporno zavrnil že skoraj uspešne poskuse postopne asimilacje, začenši s Trubarjem, in vsakič dokazal istovetnost in nadčasnost slovenske identitete. Recimo, da to še vedno drži in da je ta prostor in ta identiteta vseeno nekaj več kot vsakokratna politična in ekonomska računica in trenutno ugodje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.