[VIDEO] Vroča tema: »Po 33 letih svoje države se sprašujemo, kaj se je zgodilo z našo mladino« - Vida Petrovčič in dr. Karl Hren

Andrej Muren

Najprej se je treba vprašati, kaj se je zgodilo s slovenskimi starši. Kraševka, ki se med nami najbolj spozna na ljudske pregovore in reke, mi bo za ta primer pritrdila, da jabolko ne pade daleč od drevesa.

Mefisto, tako je, mladina in otroci se ne vzgajajo sami. Ne morem razumeti, kako se blati in obsoja otroke, mladino, ne vidimo pa, da je nekdo odgovoren ali pa neodgovoren zanje. Kako naj bo otrok/mlad človek zrel in odgovoren, če imamo neodgovorne starše, učitelje, vzgojitelje, na koncu koncev politike, vodstvene kadre, itd.?

Kaj se je zgodilo z našimi šolami je bolj primerno vprašanje.

Zelo preprosto: Slovenija že leta 1990 50 - 60 % prebivalcev ni bila zares intimna opcija. Na plebiscitu so se zanjo odločili iz pragmatizma. Tako je razdeljeno volilno telo še danes, kar je lani Logar na predsedniških volitvah do decimalke natančno izmeril. Tudi ob 100 % volilni udeležbi pomladna opcija ne more preseči magične meje 46 %. V Sloveniji tudi ne gre za razkol med "levico" in "desnico", večina strank obeh polov je klasično neoliberalnih, ampak za nerazčiščen 'razkol' med "pomladniki" in "jugonostalgiki". Tako pač je. Recimo, da nas tolaži zgodovina: slovenstvo je bilo vedno tako razklan: med "zapečkarskim" narodotvorjem in "svetovljanskim" zlitjem našega življa z večjimi političnimi tvorbami. Vendar je doslej v vseh prelomnih časih zmagalo Slovenstvo: pri Slovencih (za razliko od marsikaterega drugega naroda) se je v narodu v prelomnih usodnih časih do zdaj vedno pojavil genij, ki je ostro in nesporno zavrnil že skoraj uspešne poskuse postopne asimilacje, začenši s Trubarjem, in vsakič dokazal istovetnost in nadčasnost slovenske identitete. Recimo, da to še vedno drži in da je ta prostor in ta identiteta vseeno nekaj več kot vsakokratna politična in ekonomska računica in trenutno ugodje.