Vrnite nam nogometno reprezentanco, za katero bo vredno stati!

V teh dneh ni lahko biti Tomaž Kavčič, tudi če nisi selektor slovenske reprezentance. Še pred nekaj leti bi današnja tekma s Ciprom že vnaprej pomenila lahke tri točke, danes to ni več samoumevno. Naša reprezentanca je v krizi: rezultatski, strelski, sistemski.

Kako smo lahko tako globoko zabredli in kdo nam je ukradel reprezentanco? Zagotovo imamo vsaj tri krivce.

Nekarizmatični in medli selektor

V prvi vrsti je krivec selektor, ki je bil na klop pripeljan kot nekdo, ki bo znal nadarjene mladeniče, s katerimi je delal v mlajši selekciji, voditi med elito. Veliko Izkušenj si v svoji karieri ni nabral, a mnogi so se zanašali na mirnost in preudarnost, ki naj bi bili njegovi značilnosti.

Pod njegovim vodstvom pa smo dobili selekcijo brez repa in glave, še bolj pa brez sistema, kjer bi se vedelo, kdo pije in kdo plača. Selektor je v pogovorih z novinarji medel in neodločen, ob vsakem porazu ne pozabi poudariti, da ne išče alibijev za neuspeh.

A to ni nič novega, saj smo podobne trditve obupani poslušali že pri Katancu.

Najbolj boleče je gledati njegovo nekarizmatičnost do igralcev in ob igrišču. Ko bi moral selektor povzdigniti glas, se zdi, da Kavčič obmolkne in le nemo stremi v daljavo. Že takoj na začetku svoje selektorske poti si ni naredil usluge s prehitro upokojitvijo Birse in Cesarja, ki bojda nista želela končati reprezentančne poti. Iz te zmešnjave pa je sledila še večja, saj je že dogovorjeni kapetanski trak namesto Oblaka prejel Jokič.

Sledila je dvakratna odpoved prvega zvezdnika slovenske izbrane vrste Jana Oblaka, ki je še dodatno pristrigla peruti kot kaže precej nesamozavestni ekipi.

Igralci brez borbenosti in truda

To je vplivalo tudi na druge igralce. Ob že tako pomlajeni in neizkušeni izbrani vrsti so po prvih porazih živci popustili tudi Kevinu Kamplu, ki se je nato s pretvezo navideznih poškodb izognil vpoklicu. Ob pomanjkanju pravih zvezdnikov in igralcev z vodstvenimi sposobnostmi so vodilne vloge prevzeli igralci, ki niso na nivoju ali pa so še preveč zeleni.

Vsem pa je javnost upravičeno najbolj zamerila prav to, da si na tekmi niso niti pošteno umazali dresa. Prav pomanjkanje borbenosti in truda za državni grb je bila vidna iz letala. Pravo nasprotje zlatih generacij slovenskega nogometa.

Ob zelo žalostnem pogledu na slovensko nogometno izbrano vrsto, zahtevam od vseh krivcev za nastale razmere, da nam vrnejo našo ljubo reprezentanco.

Bogata NZS z visokimi cenami vstopnic

A začetnik vseh slabih potez in dejanski krivec, da smo zašli tako globoko, je nogometna zveza, na čelu s svojim predsednikom Radenkom Mijatovićem. Ta je v enaki meri neodločen in medel kot Kavčič, katerega je sam nastavil.

A izbor Kavčiča ni bila izvirni greh težav. Te so se začele, ko je NZS na čelu z Mijatovićem zvišala cene vstopnic na 20 evrov in kljub moledovanju navijačev to ceno tudi obdržala. Na drugi strani se je vztrajno izogibala tekmam v Ljudskem vrtu, čeprav je ta vedno slovel po precej boljšem vzdušju od Stožic.

Vse skupaj je botrovalo, da tribune že več kot leto dni samevajo, cene kart so morda še sprejemljive za največje reprezentance, a le malo je tistih zanesenjakov, ki bo plačevali 20 evrov za to, da bodo v Stožicah spremljali, milo rečeno, katastrofalen nogomet proti tretjerazrednim nasprotnikom. Tako je zmanjkala še tista prepotrebna podpora s tribun, ki bi jo reprezentanti še toliko bolj potrebovali ob rezultatski krizi, v kateri so se znašli.

Ob zelo žalostnem pogledu na slovensko nogometno izbrano vrsto, zahtevam od vseh krivcev za nastale razmere, da nam vrnejo našo ljubo reprezentanco. Tisto reprezentanco, ki je pomanjkanje znanja in igralnih minut nadomeščala z borbenostjo in čustvi.

Ponovno hočemo selektorja, ki bo kljub nižji plači od svojih kolegov ter pomanjkanju izkušenj to nadomeščal z zagnanostjo in bodrenjem igralcev skozi celotno tekmo.

NZS, vrnite nam nizke cene vstopnic, povabite na tribune organizirane navijaške skupine in se raje trudite za to, da bo, namesto vaših visokih plač, stadion redno poln. Izplačalo se vam bo, mi pa bomo spet imeli reprezentanco, za katero bo vredno stati.