Von der Leynova poziva države EU, naj ukrepajo na področju migracij, saj realizacija politike vračanja migrantov ostaja neuresničena

Migranti prihajajo v Grčijo. Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pismu pred odločilnim vrhom voditeljev, ki bo prihodnji mesec, pozvala voditelje držav, naj se na migracije še vedno osredotočajo in pričakujejo odločen odziv.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in koordinatorka EU za vračanje Mari Juritsch, ki je bila na novo imenovana maja 2022, sta predstavili "strategijo za učinkovitejše vračanje", ki bo vključena v naslednji vrh voditeljev EU februarja v Bruslju.

Več vlad EU je predlagalo možnost, da bi državam, ki ne sprejmejo migrantov nazaj, zmanjšali razvojno pomoč, čeprav se je ta zamisel doslej le malo uveljavila.

Lani je bilo v EU-27 vloženih skupno 924.000 prošenj za azil, kar je trikrat več kot število nezakonitih prihodov, največ v Nemčiji, Franciji, Španiji in Avstriji. Največ prošenj na prebivalca pa je bilo vloženih na Cipru, ki mu sledi Avstrija.

Pismo predsednice Evropske komisije nacionalnim vladam


Ursula von der Leyen je v pismu pozvala vlade EU, naj sodelujejo pri krepitvi nadzora na zunanjih mejah EU in postopkih vračanja, zmanjšanju spodbud za sekundarno gibanje in spodbujanju učinkovite solidarnosti.

Vodja Evropske komisije meni, da gre za ukrepe, ki jih je mogoče izvajati takoj, medtem ko si institucije EU prizadevajo za oblikovanje okvira migracijskih politik. "EU je zabeležila veliko povečanje števila nezakonitih prihodov na poteh čez Sredozemlje in Zahodni Balkan, kar je največ po letu 2016. Upravljanje migracij je prav tako visoko na seznamu vprašanj, pri katerih državljani pričakujejo odločen odziv EU," je v pismu zapisala von der Leynova.

Po najnovejših podatkih agencije EU za mejno in obalno stražo Frontex je bilo leta 2022 na zunanji meji EU odkritih približno 330.000 nezakonitih prehodov meje, kar je "za 64 % več kot leto prej", je navedeno v sporočilu za javnost, posredovanem medijem.

Poleg tega je bilo lani v EU-27 vloženih skupno 924.000 prošenj za azil, kar je trikrat več od števila nezakonitih prihodov, največ v Nemčiji, Franciji, Španiji in Avstriji. Medtem so se zmogljivosti še dodatno razširile zaradi štirih milijonov ukrajinskih beguncev, ki jih trenutno gosti EU. "Nujnost dogovora o strukturni rešitvi ne pomeni, da ne moremo ukrepati zdaj," je dodala in predstavila sklop predlogov državam članicam, o katerih se bo razpravljalo na naslednjem vrhu EU v začetku februarja.

V osnutku sklepov za vrh EU, o katerih poročajo nekateri tuji mediji, je navedeno, da je "potrebno hitro ukrepanje za zagotovitev učinkovitega vračanja iz Evropske unije v države izvora, pri čemer je treba kot vzvod uporabiti vse ustrezne politike, instrumente in orodja EU, vključno z razvojem, trgovino in vizumi, pa tudi priložnosti za zakonite migracije, kot so partnerstva za nadarjene."

Vedno bolj pomembni so postopki vračanja


Von der Leynova vlade tudi poziva, naj odpravijo zamude in vrzeli v postopkih na mejah in pri vračanju, zmanjšajo spodbude za sekundarna gibanja ter uporabijo mehanizem prostovoljne premestitve za podporo mejnim državam.

V pismu je poudarjen tudi pomen sklepanja novih sporazumov s tretjimi državami "za izboljšanje upravljanja migracij in vračanja".

Poudarila je pomen dokončanja t. i. časovnega načrta, sklopa zakonodajnih dosjejev o migracijah, ki so se ga institucije EU zavezale dokončati pred naslednjimi volitvami v EU spomladi 2024.

Podobnih točk se je dotaknilo tudi švedsko predsedstvo na tiskovni konferenci v četrtek po prvem dnevu zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve. "Razprave smo začeli z delovnim zasedanjem o migracijah in azilu, pri čemer smo se osredotočili na zmanjšanje pritiska nezakonitih migracij v EU z učinkovitim sodelovanjem z državami vračanja," je na novinarski konferenci dejala švedska ministrica za migracije Maria Malmer Stenergard.

"Zagotavljanje učinkovitega vračanja nezakonitih migrantov je bistveno za zagotavljanje verodostojnosti politik EU na področju mednarodne zaščite in zakonitih migracij," je dodala.

V začetku tega tedna je izvršilni organ EU predstavil novo strategijo za povečanje števila vračanj migrantov, ki od vlad zahteva, da zagotovijo, da mora odločitvi o vrnitvi takoj slediti odločitev o prenehanju bivanja.

Postopki vračanja očitno ostajajo problematični


"Število nezakonitih prihodov se povečuje," je novinarjem povedala komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in dodala, da je Frontex, agencija EU za meje, lani odkril več kot 330.000 nezakonitih prihodov, kar je za 100.000 več.

Dodala je, da večina teh oseb ne potrebuje mednarodne zaščite, vendar so vseeno zaprosile zanjo. Tisti, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, se morajo vrniti v državo izvora. Vsako leto se jih vrne le približno 70.000, medtem ko je odločitev o azilu več kot 300.000.

"Države članice tega ne morejo rešiti same in tudi Komisija tega ne more rešiti sama," je dejala Johanssonova. Komisija v načrtu predlaga, da bi morala EU določiti ciljno število določenih tretjih držav, v katerih bi se osredotočila na povečanje števila vrnitev. Prav tako poziva nacionalne organe, naj sodelujejo pri odpravljanju zlorab sistema, ko prosilci z azilom v eni državi članici zaprosijo za azil v drugi državi članici. Na drugem mestu je navedeno, da morajo vlade EU zagotoviti, da odločitvi o prenehanju bivanja takoj sledi odločitev o vrnitvi.

Johanssonova je dejala, da bo agencija Frontex, ki jo je zaznamoval škandal, dobila več pooblastil za obravnavanje vračanja. Trenutno le 16 % odločb o vrnitvi v državah članicah sledi prošnja za ponovni sprejem v tretjo državo, v katero naj bi se vrnili.

Po podatkih Evropske komisije se je med pandemijo covida-19 število vrnjenih migrantov zmanjšalo za 50 %. Nizka stopnja vračanja migrantov je dolgotrajna težava EU in je v veliki meri posledica preobremenjenosti nacionalnih organov za priseljevanje, slabe komunikacije v EU in nepripravljenosti tretjih držav, da sprejmejo neuspešne prosilce za azil.

"Očitno je težava v tem, da vračanja še niso razumljena kot skupno področje dela in skupna odgovornost," je dejala koordinatorka EU za vračanje Mari Juritsch. "Ne morem si kaj, da ne bi primerjala našega dela na področju vračanja z delom, ki ga opravljamo v zvezi z zunanjimi mejami. Pri vračanju nam številčno ne gre dobro in tudi perspektiva ni dobra, če se kaj ne spremeni," je dodala.

Izbrano za digitalne naročnike in bralce tednika:

Sumljiva nakazila Gen-I-ja na račune v Črni gori

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike