Von der Leynova poziva države EU, naj ukrepajo na področju migracij, saj realizacija politike vračanja migrantov ostaja neuresničena

POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pismu pred odločilnim vrhom voditeljev, ki bo prihodnji mesec, pozvala voditelje držav, naj se na migracije še vedno osredotočajo in pričakujejo odločen odziv.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in koordinatorka EU za vračanje Mari Juritsch, ki je bila na novo imenovana maja 2022, sta predstavili "strategijo za učinkovitejše vračanje", ki bo vključena v naslednji vrh voditeljev EU februarja v Bruslju.
Več vlad EU je predlagalo možnost, da bi državam, ki ne sprejmejo migrantov nazaj, zmanjšali razvojno pomoč, čeprav se je ta zamisel doslej le malo uveljavila.
Lani je bilo v EU-27 vloženih skupno 924.000 prošenj za azil, kar je trikrat več kot število nezakonitih prihodov, največ v Nemčiji, Franciji, Španiji in Avstriji. Največ prošenj na prebivalca pa je bilo vloženih na Cipru, ki mu sledi Avstrija.
Ursula von der Leyen je v pismu pozvala vlade EU, naj sodelujejo pri krepitvi nadzora na zunanjih mejah EU in postopkih vračanja, zmanjšanju spodbud za sekundarno gibanje in spodbujanju učinkovite solidarnosti.
Vodja Evropske komisije meni, da gre za ukrepe, ki jih je mogoče izvajati takoj, medtem ko si institucije EU prizadevajo za oblikovanje okvira migracijskih politik. "EU je zabeležila veliko povečanje števila nezakonitih prihodov na poteh čez Sredozemlje in Zahodni Balkan, kar je največ po letu 2016. Upravljanje migracij je prav tako visoko na seznamu vprašanj, pri katerih državljani pričakujejo odločen odziv EU," je v pismu zapisala von der Leynova.
Po najnovejših podatkih agencije EU za mejno in obalno stražo Frontex je bilo leta 2022 na zunanji meji EU odkritih približno 330.000 nezakonitih prehodov meje, kar je "za 64 % več kot leto prej", je navedeno v sporočilu za javnost, posredovanem medijem.
Poleg tega je bilo lani v EU-27 vloženih skupno 924.000 prošenj za azil, kar je trikrat več od števila nezakonitih prihodov, največ v Nemčiji, Franciji, Španiji in Avstriji. Medtem so se zmogljivosti še dodatno razširile zaradi štirih milijonov ukrajinskih beguncev, ki jih trenutno gosti EU. "Nujnost dogovora o strukturni rešitvi ne pomeni, da ne moremo ukrepati zdaj," je dodala in predstavila sklop predlogov državam članicam, o katerih se bo razpravljalo na naslednjem vrhu EU v začetku februarja.
V osnutku sklepov za vrh EU, o katerih poročajo nekateri tuji mediji, je navedeno, da je "potrebno hitro ukrepanje za zagotovitev učinkovitega vračanja iz Evropske unije v države izvora, pri čemer je treba kot vzvod uporabiti vse ustrezne politike, instrumente in orodja EU, vključno z razvojem, trgovino in vizumi, pa tudi priložnosti za zakonite migracije, kot so partnerstva za nadarjene."
Von der Leynova vlade tudi poziva, naj odpravijo zamude in vrzeli v postopkih na mejah in pri vračanju, zmanjšajo spodbude za sekundarna gibanja ter uporabijo mehanizem prostovoljne premestitve za podporo mejnim državam.
V pismu je poudarjen tudi pomen sklepanja novih sporazumov s tretjimi državami "za izboljšanje upravljanja migracij in vračanja".
Poudarila je pomen dokončanja t. i. časovnega načrta, sklopa zakonodajnih dosjejev o migracijah, ki so se ga institucije EU zavezale dokončati pred naslednjimi volitvami v EU spomladi 2024.
Podobnih točk se je dotaknilo tudi švedsko predsedstvo na tiskovni konferenci v četrtek po prvem dnevu zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve. "Razprave smo začeli z delovnim zasedanjem o migracijah in azilu, pri čemer smo se osredotočili na zmanjšanje pritiska nezakonitih migracij v EU z učinkovitim sodelovanjem z državami vračanja," je na novinarski konferenci dejala švedska ministrica za migracije Maria Malmer Stenergard.
"Zagotavljanje učinkovitega vračanja nezakonitih migrantov je bistveno za zagotavljanje verodostojnosti politik EU na področju mednarodne zaščite in zakonitih migracij," je dodala.
V začetku tega tedna je izvršilni organ EU predstavil novo strategijo za povečanje števila vračanj migrantov, ki od vlad zahteva, da zagotovijo, da mora odločitvi o vrnitvi takoj slediti odločitev o prenehanju bivanja.
"Število nezakonitih prihodov se povečuje," je novinarjem povedala komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in dodala, da je Frontex, agencija EU za meje, lani odkril več kot 330.000 nezakonitih prihodov, kar je za 100.000 več.
Dodala je, da večina teh oseb ne potrebuje mednarodne zaščite, vendar so vseeno zaprosile zanjo. Tisti, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, se morajo vrniti v državo izvora. Vsako leto se jih vrne le približno 70.000, medtem ko je odločitev o azilu več kot 300.000.
"Države članice tega ne morejo rešiti same in tudi Komisija tega ne more rešiti sama," je dejala Johanssonova. Komisija v načrtu predlaga, da bi morala EU določiti ciljno število določenih tretjih držav, v katerih bi se osredotočila na povečanje števila vrnitev. Prav tako poziva nacionalne organe, naj sodelujejo pri odpravljanju zlorab sistema, ko prosilci z azilom v eni državi članici zaprosijo za azil v drugi državi članici. Na drugem mestu je navedeno, da morajo vlade EU zagotoviti, da odločitvi o prenehanju bivanja takoj sledi odločitev o vrnitvi.
Johanssonova je dejala, da bo agencija Frontex, ki jo je zaznamoval škandal, dobila več pooblastil za obravnavanje vračanja. Trenutno le 16 % odločb o vrnitvi v državah članicah sledi prošnja za ponovni sprejem v tretjo državo, v katero naj bi se vrnili.
Po podatkih Evropske komisije se je med pandemijo covida-19 število vrnjenih migrantov zmanjšalo za 50 %. Nizka stopnja vračanja migrantov je dolgotrajna težava EU in je v veliki meri posledica preobremenjenosti nacionalnih organov za priseljevanje, slabe komunikacije v EU in nepripravljenosti tretjih držav, da sprejmejo neuspešne prosilce za azil.
"Očitno je težava v tem, da vračanja še niso razumljena kot skupno področje dela in skupna odgovornost," je dejala koordinatorka EU za vračanje Mari Juritsch. "Ne morem si kaj, da ne bi primerjala našega dela na področju vračanja z delom, ki ga opravljamo v zvezi z zunanjimi mejami. Pri vračanju nam številčno ne gre dobro in tudi perspektiva ni dobra, če se kaj ne spremeni," je dodala.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in koordinatorka EU za vračanje Mari Juritsch, ki je bila na novo imenovana maja 2022, sta predstavili "strategijo za učinkovitejše vračanje", ki bo vključena v naslednji vrh voditeljev EU februarja v Bruslju.
Več vlad EU je predlagalo možnost, da bi državam, ki ne sprejmejo migrantov nazaj, zmanjšali razvojno pomoč, čeprav se je ta zamisel doslej le malo uveljavila.
Lani je bilo v EU-27 vloženih skupno 924.000 prošenj za azil, kar je trikrat več kot število nezakonitih prihodov, največ v Nemčiji, Franciji, Španiji in Avstriji. Največ prošenj na prebivalca pa je bilo vloženih na Cipru, ki mu sledi Avstrija.
Pismo predsednice Evropske komisije nacionalnim vladam
Ursula von der Leyen je v pismu pozvala vlade EU, naj sodelujejo pri krepitvi nadzora na zunanjih mejah EU in postopkih vračanja, zmanjšanju spodbud za sekundarno gibanje in spodbujanju učinkovite solidarnosti.
Vodja Evropske komisije meni, da gre za ukrepe, ki jih je mogoče izvajati takoj, medtem ko si institucije EU prizadevajo za oblikovanje okvira migracijskih politik. "EU je zabeležila veliko povečanje števila nezakonitih prihodov na poteh čez Sredozemlje in Zahodni Balkan, kar je največ po letu 2016. Upravljanje migracij je prav tako visoko na seznamu vprašanj, pri katerih državljani pričakujejo odločen odziv EU," je v pismu zapisala von der Leynova.
Po najnovejših podatkih agencije EU za mejno in obalno stražo Frontex je bilo leta 2022 na zunanji meji EU odkritih približno 330.000 nezakonitih prehodov meje, kar je "za 64 % več kot leto prej", je navedeno v sporočilu za javnost, posredovanem medijem.
Poleg tega je bilo lani v EU-27 vloženih skupno 924.000 prošenj za azil, kar je trikrat več od števila nezakonitih prihodov, največ v Nemčiji, Franciji, Španiji in Avstriji. Medtem so se zmogljivosti še dodatno razširile zaradi štirih milijonov ukrajinskih beguncev, ki jih trenutno gosti EU. "Nujnost dogovora o strukturni rešitvi ne pomeni, da ne moremo ukrepati zdaj," je dodala in predstavila sklop predlogov državam članicam, o katerih se bo razpravljalo na naslednjem vrhu EU v začetku februarja.
V osnutku sklepov za vrh EU, o katerih poročajo nekateri tuji mediji, je navedeno, da je "potrebno hitro ukrepanje za zagotovitev učinkovitega vračanja iz Evropske unije v države izvora, pri čemer je treba kot vzvod uporabiti vse ustrezne politike, instrumente in orodja EU, vključno z razvojem, trgovino in vizumi, pa tudi priložnosti za zakonite migracije, kot so partnerstva za nadarjene."
Vedno bolj pomembni so postopki vračanja
Von der Leynova vlade tudi poziva, naj odpravijo zamude in vrzeli v postopkih na mejah in pri vračanju, zmanjšajo spodbude za sekundarna gibanja ter uporabijo mehanizem prostovoljne premestitve za podporo mejnim državam.
V pismu je poudarjen tudi pomen sklepanja novih sporazumov s tretjimi državami "za izboljšanje upravljanja migracij in vračanja".
Poudarila je pomen dokončanja t. i. časovnega načrta, sklopa zakonodajnih dosjejev o migracijah, ki so se ga institucije EU zavezale dokončati pred naslednjimi volitvami v EU spomladi 2024.
Podobnih točk se je dotaknilo tudi švedsko predsedstvo na tiskovni konferenci v četrtek po prvem dnevu zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve. "Razprave smo začeli z delovnim zasedanjem o migracijah in azilu, pri čemer smo se osredotočili na zmanjšanje pritiska nezakonitih migracij v EU z učinkovitim sodelovanjem z državami vračanja," je na novinarski konferenci dejala švedska ministrica za migracije Maria Malmer Stenergard.
"Zagotavljanje učinkovitega vračanja nezakonitih migrantov je bistveno za zagotavljanje verodostojnosti politik EU na področju mednarodne zaščite in zakonitih migracij," je dodala.
V začetku tega tedna je izvršilni organ EU predstavil novo strategijo za povečanje števila vračanj migrantov, ki od vlad zahteva, da zagotovijo, da mora odločitvi o vrnitvi takoj slediti odločitev o prenehanju bivanja.
Postopki vračanja očitno ostajajo problematični
"Število nezakonitih prihodov se povečuje," je novinarjem povedala komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in dodala, da je Frontex, agencija EU za meje, lani odkril več kot 330.000 nezakonitih prihodov, kar je za 100.000 več.
Dodala je, da večina teh oseb ne potrebuje mednarodne zaščite, vendar so vseeno zaprosile zanjo. Tisti, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, se morajo vrniti v državo izvora. Vsako leto se jih vrne le približno 70.000, medtem ko je odločitev o azilu več kot 300.000.
"Države članice tega ne morejo rešiti same in tudi Komisija tega ne more rešiti sama," je dejala Johanssonova. Komisija v načrtu predlaga, da bi morala EU določiti ciljno število določenih tretjih držav, v katerih bi se osredotočila na povečanje števila vrnitev. Prav tako poziva nacionalne organe, naj sodelujejo pri odpravljanju zlorab sistema, ko prosilci z azilom v eni državi članici zaprosijo za azil v drugi državi članici. Na drugem mestu je navedeno, da morajo vlade EU zagotoviti, da odločitvi o prenehanju bivanja takoj sledi odločitev o vrnitvi.
Johanssonova je dejala, da bo agencija Frontex, ki jo je zaznamoval škandal, dobila več pooblastil za obravnavanje vračanja. Trenutno le 16 % odločb o vrnitvi v državah članicah sledi prošnja za ponovni sprejem v tretjo državo, v katero naj bi se vrnili.
Po podatkih Evropske komisije se je med pandemijo covida-19 število vrnjenih migrantov zmanjšalo za 50 %. Nizka stopnja vračanja migrantov je dolgotrajna težava EU in je v veliki meri posledica preobremenjenosti nacionalnih organov za priseljevanje, slabe komunikacije v EU in nepripravljenosti tretjih držav, da sprejmejo neuspešne prosilce za azil.
"Očitno je težava v tem, da vračanja še niso razumljena kot skupno področje dela in skupna odgovornost," je dejala koordinatorka EU za vračanje Mari Juritsch. "Ne morem si kaj, da ne bi primerjala našega dela na področju vračanja z delom, ki ga opravljamo v zvezi z zunanjimi mejami. Pri vračanju nam številčno ne gre dobro in tudi perspektiva ni dobra, če se kaj ne spremeni," je dodala.
Zadnje objave

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar
8. 2. 2025 ob 20:44

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
8. 2. 2025 ob 19:13

Limonin kolač
8. 2. 2025 ob 17:12

Prešernov dan – praznik slovenske kulture
8. 2. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
8. 2. 2025 ob 19:13

Limonin kolač
8. 2. 2025 ob 17:12
Prihajajoči dogodki
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
MAR
03
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
18:00 - 20:00
MAR
10
MAR
21
Mednarodni festival Čili in čokolada
10:00 - 21:00
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar
5. 2. 2025 ob 9:02

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine
5. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 186: Diktatura Svobode
5. 2. 2025 ob 6:00
30 komentarjev
Andrej Muren
Ali ni ravno Komisija EU najbolj odgovorna za migrantsko poplavo? Naj sedaj poda predlog, kako nagnati ilegalne migrante domov.
Kraševka
Komisija EU ima tu vsekakor veliko odgovornost. Z migrantsko krizo se ubada tudi naš Lenarčič. Verjetno je on predlagal, naj odstranimo ograjo na SLOVENSKI meji? Zakaj dobiva Lenarčič plačo, saj kriz ne rešuje?
Stajerska2021
Dosledno vračanje migrantov v države izvora. Merklova jih je vabila in so prišli. Sedaj pa prihajajo, prihajajo in prihajajo. Na preužitek. Ustvarjajo svoja geta, v katere (primer v Franciji) policija sploh ne upa vstopiti. Država v državi. Tako kot je napovedal Erdogan - naša maternica jih bo premagala s številnimi rojstvi. In to se dogaja.
viktorh
Naši levičarji pa jih gostijo v prostorih Državnega zbora.
viktorh
11,18 - 13, 46...
jozo
Tam jih tudi skrivajo.Skrili so Sirijca Šamirja.
MEFISTO
Ta Sirijec je bil pravzprav edini pravi begunec, ker je zbežal od odgovornosti za preživljanje žene in številnih hčera.
jozo
Edina stvar ki je bila dobra v prejšnjem režimu je bila straža na mejah.Če je migrant bežal in se ob pozivu vojaka ni ustavil je dobil šus v glavo.Vojak pa je dobil nagradni dopust.Sliši se brutalno,a bil je red na meji.Danes pa migrante crkljamo in bolje živijo od mnogih naših delavnih Slovencev.Pod to vlado pa se stanje iz dneva v dan poslabšuje.
MEFISTO
Rasputin, ki se bolje spzna ne te reči, bi te lahko poučil, da je vojak, ki je ustrelil ubežnika, poleg nagradnega dopusta dobil tudi prekomando.
Stajerska2021
Jozo, jozo, največ so streljali v hrbet naše, ki so hoteli pobegniti iz bivše komunistične države. Marsikomu žal ni uspelo. Za v državo ni bilo nobene gneče. Kdo pa si je želel v takšen "komunističen raj".
Peter Klepec
Ja, s tem so prenehali najbrz zato, ker pobitih ljudi niso imeli vec kam dat. Rudniki in kraske jame so imele omejeno kapaciteto.
rasputin
Žal so graničarji streljali do razpada Sovjetske zveze in sicer turiste iz SZ, ki so prišli v Jugoslavijo na dopust, potem pa so hoteli pobegniti na Zahod. SFRJ je imela sporazum s SZ o preprečevanju pobegov sovjetskih državljanov iz Juge na Zahod.
jozo
Res je.Tudi to se je dogajalo.Bil sem na Kosovem,tam so pa Albanci bežali k nam.Pa tudi marsi kateri vojak je domov prišel v pocinkani trugi.
omega
Jozo! Strinjam se z drugo polovico tvojega pisanja. O dogajanjih v času SFRJ pa ne, ker sploh ni primerljivo s sedanjim stanjem. Iz Juge so čez mejo domači ljudje bežali ven, v tuje nekomunistične države Zahoda, Italijo, Avstrijo, iz Makedonije pa tudi v Grčijo. Naši obmejni stražarji so streljali na svoje sodržavljane, katerih edina krivda je bila, da so bežali tja, kjer ni bilo političnega zatiranja in kjer je bil znatno boljši življenjski standard. Iz držav Zahoda k nam ni vdiral nihče. Iz komunističnih držav Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije so uspeli pobegniti le zelo redki, ker so bili njihovi obmejni stražarji še veliko strožji in doslednejši od naših, obmejni pas je bil na njihovi strani posejan tudi z vkopanimi minami. Na te redke srečneže pa naši stražarji niso streljali, sprejemali so jih in predali naprej na zaslišanje. Niso prišli z namenom ostati v Jugi, nekaterim so omogočili oditi na Zahod, neredko pa izročili oblastem države od koder so prišli. Tam so jih njihove oblasti kaznovale z dolgimi zapornimi kaznimi. Sedanje stanje je povsem drugačno, k nam vdirajo, da bi odšli naprej, "na še boljše", kdor je manj iznajdljiv in predrzen se zadovolji tudi s Slovenijo. V sedanjih razmerah streljanje ni sprejemljivo. Zadoščalo bi dosledno vračanje v državo od koder prihajajo, to pa je skoraj izključno Hrvaška.
rasputin
Besede so poceni. Štejejo dejanja. Doslej smo v zvezi z migracijami slišali samo veliko kvakanja, dejstva pa so nekaj povsem drugega.
Prihodnost bo pokazala, ali se gre Leyenova le slepilni manever, ali je kakšna noviteta v njenih besedah.
MEFISTO
To je direkten napad na raznarodovalno politiko naše vladajoče koalicije, ki ugotavlja, da LGBT ideologija ne zadošča in da je treba tudi s tuje rodmimi migranti razredčiti Slovence.
Peter Klepec
Da “je treba”? Slovenci si ze desetletja razredceni s tujerodnimi migranti. Sirci in Afganistanci so pri tem popolnoma nenevarni, ker se bolj malo mesajo.
rasputin
Res je, se ne mešajo, ampak oblikujejo enklave, ki se zaradi visoke rodnosti in združevanj družin strahovito hitro širijo in izrivajo domorodce. Migranti iz Juge se po generaciji ali dveh v glavnem asimilirajo.
MEFISTO
Torej, Peter Klepec, jim bo treba omogočiti, da pridejo za njimi še njhove družine in žene ali punce. Menda jih ne misliš obsoditi na onaniranje?
Realist
Svetovna levica želi s perfidnimi metodami in umetno povzročenih migracij, ustvariti kaos v družbi. En tak usrane je Soroš.
To bo humus in razlog za zamenjavo družbene ureditve. Obeta se nam nekakšen "demokrarični" socializem.
Peter Klepec
Ja, pa naredite ze enkrat nekaj, ko ste tako pametni. Polovite migrante na meji in naredite z njimi kar ste naumili. Ce si upate. Pa si najbrz ne.
MEFISTO
Če bi lahko odločal, bi jim na meji z vsemi srestvi preprečeval vstop v državo. Tiste, ki bi mi na meji ušli, bi pa vračal v državo, iz katere so vdrli k nam ali v domicilno državo.
Realist
#Peter Klepec, če bi bil Klepec za časa turških vpadov tako voden kot so vaši komentarji bi ga kostelci v Kolpi ohlajali, ali pa kar Turkom na konja posadili;)
Stajerska2021
EU poziva h krepitvi nadzora nad zunanjimi mejami, naša "svoboDA" pa ravna v nasprotju z usmeritvami.
Podira ograje in s tem jasno sporoča - pridite!
Merklovi bi morali obe ušesi potrgati, saj je ona glavni krivec teh migracij. Sami ekonomski migranti, ki se ne integrirajo v slog življenja države, katero so izbrali v svojem "migratskem turističnem vodiču".
Po EU je stopnja vseh vrst kriminala močno narastla, vendar za vse niti ne vemo, ker se države bojijo panike. Izvemo za samo tiste, ki jih ne morejo pomesti pod preprogo.
Vračanje nezakonitih migrantov je problem? Tudi vdiranje v EU nezakonitih migrantov je problem!
Rešitev je - takojšnje vračanje v države izvora!
Peter Klepec
Da je kriva Merkel je tako obnucana laz kot to, da je “inkvizicija kurila carovnice”. Samo zato, ker je to tokrat ponovljeno. Ce bi takrat Merkel zaprla nemsko mejo, bi tisti begunci ostali nekje med Madzarsko, Hrvasko in Slovenijo. Potem bi najbrz Merkel obmetavali z “nacistko”.
Peter Klepec
Sicer pa, a bi vi migrante vracali v vojaskih transporterjih s primerno oborozenim spremstvom?!
MEFISTO
Tudi, če bi bilo treba!
MEFISTO
Sicer pa, Peter Klepec, koliko migrantov, ki jih imaš tako rad, si namesto mene, ki jih ne maram, pripravljen sprejeti v celotno oskrbo?
Stajerska2021
Peter Klepec, Merklova je vabila migrante oziroma "begunce" v EU. Kaj imate spomin zlate ribice? Nemci so prve "turiste" pričakali z zastavicami in mahanjem dobrodošlice! Vprašajte jih sedaj? Nihče več ne bo mahal!
Stajerska2021
Peter Klepec, koliko pa jih imate vi doma, v svojem domu in jih oskrbujete?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.