Volitve v Nemčiji in Italiji imajo več skupnega, kot si mislite

Embed from Getty Images
Italijanski volivci so svoje nezadovoljstvo izrazili s podporo populistom in evroskeptikom, s katerimi bo sestava vlade zapletena kot špageti. Hkrati pa je dobra novica, da so nemški socialdemokrati končno podprli koalicijsko pogodbo in četrti mandat Angele Merkel.

Nedeljsko dogajanje je hkrati stabiliziralo in znova zatreslo evro ter pokazalo, da imata državi, ki se sicer zgodovinsko politično precej razlikujeta, vendar mnogo skupnega.

Po nekajmesečni dobi politične negotovosti je naša najtesnejša gospodarska partnerica, Nemčija, naznanila, da bo končno dobila delujočo stabilno in sredinsko vlado, ki ima odlične možnosti, da delo začne pred Veliko nočjo.

Koalicijska pogodba CDU, CSU in SPD je že sestavljena in kaže na veliko nemško željo slediti tehnološkemu napredku, odgovarjati na socialne, družbene izzive in migracije.

Nemčija tako med drugim načrtuje še večje znižanje brezposelnosti med mladimi, konec »varčevalnega diktata« in več naložb v evroobmočju, povišanje otroškega dodatka, uvedbo gospodinjskih kuponov za podporo družinam, vključitev pravic otrok v ustavo. Za oskrbo starejših bo takoj ustvarjenih 8.000 novih delovnih mest, izboljšani bodo tudi njihovi delovni pogoji. Materam, ki so rodile tri ali več otrok, se bo to priznalo pri pokojnini. Poudarki so tudi na varovanju okolja z lastnimi cilji na vseh področjih, hkrati pa tudi na lažjem vlaganju v promet, energijo in stanovanja.

Ob tem nova koalicija načrtuje omejen priliv beguncev (180.000 do 220.000 ljudi letno) in poenoteno odločanje o azilnih postopkih. Združevanje družin bo ustavljeno še do konca julija, nato pa omejeno na 1.000 ljudi na mesec. Država bo še naprej usmerjena v povečanje priseljevanja kvalificirane delovne sile, ki bo ustrezala potrebam gospodarstva, sposobna lastnega preživljanja in dela.

Več denarja bo namenjenega varnosti. V zveznih in državnih varnostnih agencijah bo ustvarjenih 7.500 delovnih mest, v sodstvu 2.000. Izboljšani bodo standardi reševanja groženj terorizma. Več bo programov proti levemu in desnemu ekstremizmu, islamizmu in antisemitizmu.

Velike stranke nimajo nobenih pravih političnih konceptov, da bi odgovorile na strahove mnogih Nemcev, ki so negotovi in čutijo, da se družba kot jo poznajo, sunkovito spreminja.

Temne lise skupnega "uspeha"

Kljub mnogim odgovorom, pa Nemčiji ostajajo mnoga neodgovorjena, a bistvena vprašanja. Koalicija, sestavljena iz dveh sredinskih, ljudskih strank, ki sta se navadno izmenjevali v vladi, izgubljata volivce. Ti pa se odločajo za vse bolj radikalne politične opcije na desni in levi.

Velike stranke nimajo nobenih pravih političnih konceptov, da bi odgovorile na strahove mnogih Nemcev, ki so negotovi in čutijo, da se družba kot jo poznajo, sunkovito spreminja, z njo pa tudi njihova življenja. Ne prejmejo odgovorov na vprašanja globalizacije, integracije in identitete. Prav tako ni jasno, kakšno vlogo bi Nemčija rada imela v odnosu do močnejših velesil (Amerike, Rusije in Kitajske) in kaj pomeni njen cilj prevzemanja večje odgovornosti v evropski zunanji in obrambni politiki.

Prav v tej nesposobnosti jasne in odločne reakcije je podobna Italiji. Čeprav je bilo politično zmedeno Italijo (od II. svetovne vojne je imela že 65 vlad) in redu podrejeno Nemčijo navadno težko politično primerjati, imata skupnega več, kot si mislite.

V obeh državah namreč po volitvah ni stranke, ki bi bila sposobna sestaviti koalicijo. V obeh državah so na volitvah uspele populistične stranke. V obeh državah je populistične in skrajnejše stranke okrepila migrantska kriza. Tisti, ki so pristali v Italiji, so želeli v Nemčijo. Obe državi opažata, da med ljudmi zaradi migracij prihaja do nasilja, strahu in spreminjanja družbene strukture. Priseljevanje je bilo v obeh državah predvolilna tema številka ena. Obe državi po rezultatu volitev obljubljata omejitev priseljevanja, več deportacij in večjo varnost.

Signali ljudske volje so jasni.