Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot

Vir: Flickr

Na Hrvaškem so včeraj volili nove predstavnike hrvaškega sabora. Gre za porazdelitev 140 poslanskih mandatov, ki jih volijo v desetih volilnih enotah na Hrvaškem. Še tri poslance prispeva hrvaška diaspora v posebni volilni enoti, prav tako bodo osem poslancev izvolili v volilni enoti za narodne manjšine. Za sestavo vlade bo potrebna podpora najmanj 76 poslancev v 151-članskem saboru. 

Po večini preštetih glasov na Hrvaškem kaže na veliko zmago HDZ, ki naj bi v novi sestavi sabora imela 60 mandatov, njena glavna nasprotnica SDP pa 42. 

Po večini preštetih glasovnic je zmagala vladajoča HDZ, ki je prejela 60 poslanskih mandatov, sledi SDP z 42 mandati. Za njima so se zvrstili Domovinsko gibanje s 14 mandati, Most z 11 mandati, Zmoremo! z desetimi, Istrski demokratski sabor (IDS) s tremi, Neodvisna platforma Sever z dvema in Fokus z enim mandatom. 

Kot so pred tem ocenili poznavalci, bo imel vodja HDZ-ja in trenutni premier Andrej Plenković glede na trenutna razmerja moči težave pri oblikovanju vladajoče koalicije, saj nobena izmed strank, ki se bodo uvrstile v sabor, ne želi v koalicijo z njimi. Za koalicijo bi HDZ potreboval vsaj eno od vodilnih desnih strank, Most ali Domovinsko gibanje. Svetovnonazorsko sta obe bližje HDZ-ju, vendar imata skupne negativne izkušnje s poskusi dosedanjega sodelovanja. V Zmoremo! so medtem že pred volitvami napovedali, da jih v vladi s HDZ-jem ne bo. 

Volitve je sicer zaznamovala visoka volilna udeležba. Do 11.30 se jih je udeležilo skoraj 748.000 ljudi oziroma 24,24 odstotka volilnih upravičencev, do 16.30 pa je glasovalo 50,6 odstotka ljudi oziroma 1.605.472 volilnih upravičencev, je sporočila DIP. To je precej več kot na parlamentarnih volitvah julija 2020. Tedaj je bila volilna udeležba do 11.30 ure 18,09-odstotna, do 16.30 pa 34,04-odstotna. 

Slovenska manjšina na Hrvaškem tudi tokrat nima kandidata iz svojih vrst, a lahko izbira med kandidati, ki se potegujejo za poslanski položaj predstavnika albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske narodne manjšine. 

Volilno kampanjo je zaznamoval tudi oster osebni spopad med predsednikom Zoranom Milanovićem (SDP in koalicijski partnerji) in premierjem Andrejem Plenkovićem. Milanović je Plenkovića in njegovo stranko HDZ ves čas kampanje napadal z obtožbami o korupciji in plenjenju državne blagajne. Plenković pa je v izjavi za javnost državljane pozval, naj glasujejo za Hrvaško, v kateri se spoštuje ustava, s čimer je namigoval na Milanovića in njegovo nespoštovanje opozorila ustavnega sodišča, da kot predsednik ne more sodelovati na volitvah.

Prvi odzivi

Stephen Nikola Bartulica iz Domovinskega gibanja je v prvem odzivu za N1 Zagreb dejal: »Veliko vprašanje je, ali bomo šli v koalicijo s HDZ. Pri svojem delu naredim vse, da sprostim odnose, HDZ na drugi strani tega ni storil vedno. Odgovorni ljudje ne komunicirajo tako, za kar bodo morali odgovarjati. Zase bom rekel, da me v politiki vodi razum, ne strasti. Upam, da naša država politično dozoreva.« V Zmoremo! so medtem že pred volitvami napovedali, da jih v vladi s HDZ ne bo. 

Vidni član stranke SDP Fred Matić je v prvem odzivu dejal, da so se volivci odločili za »lopove«. »Ljudje ponoči jokajo zaradi otrok v Nemčiji in na Irskem, podnevi pa volijo za HDZ. Znanost temu pravi stockholmski sindrom,« je dejal in dodal, da se bo trudil, da njegov otrok ne bo ostal na Hrvaškem, »ker zanj tu ni prihodnosti«.

V Domovinskem gibanju medtem plešejo in so navdušeni. Vodja stranke Ivan Penava je dejal, da »upa, da bodo krojili usodo Hrvaške« in z nasmehom dodal: »Domovinsko gibanje je tretja najmočnejša stranka na Hrvaškem.«

Predsednik zmagovalne stranke HDZ Andrej Plenković je v noči po končanih volitvah napovedal korake v smeri sestave tretje vlade: »HDZ je tretjič zmagal na parlamentarnih volitvah. Še pomembnejše je, da že zjutraj začnemo s formiranjem nove parlamentarne večine, da bomo sestavili tretjo vlado.«

KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Zmaga tradicionalnih vrednot

Na Hrvaškem je vladajoča desnosredinska stranka HDZ že tretjič zapored prepričljivo zmagala, čeprav je osvojila nekoliko manj glasov kot pred štirimi leti in bo zato težko sestavila vladajočo koalicijo, saj imata njena desna in leva konkurenca dovolj korenčka in palice. Ni še jasno, ali (kako) jim bo zaradi svoje odbojnosti uspelo nabrati 15 dodatnih poslancev.

Višja volilna udeležba, ki jo je spodbudila opozicija, ni dosegla želenega učinka za levico. Nagrajena pa je bila neposredna konkurenca HDZ, desno Domovinsko gibanje (DP) in desnosredinski Most. Obe stranki sta se okrepili, suverenistično DP pa je postalo tretja najmočnejša stranka.

HDZ ni zmagal zaradi svoje uspešnosti, saj ga vsi stalno kritizirajo zaradi afer in netransparentnosti. Zmagal je zaradi neenotne in razcepljene levice, ki nima pravega programa. Jezljivi, vulgarni in mestoma verbalno primitivni predsednik Zoran Milanović, ki je kar med svojim mandatom želel kandidirati za premierja (to mu je preprečila najvišja sodna oblast), pač ne more prepričati. Njegov problem ostaja, čeprav sedaj ne bo imel problema, da bi sam sebi dal mandat za sestavo vlade. Ta vidna netransparentnost pač ne more biti alternativa vladajoči HDZ, ki je v zadnjih letih slednjič le uspela Hrvaško gospodarsko okrepiti, nekoliko liberalizirati trg in se v Bruslju postaviti kot suverena sila, veliko močnejša od vseh svojih sosed.

Hrvaška je pokazala evropski trend, ki se sluti pred volitvami za Evropski parlament: ošibitev trde levice in okrepitev desnice. Vse to se dogaja ne zaradi sposobne desnice, marveč kot reakcija na širitev nelogične zelene in LGBT ideologije. To je logična reakcija. Tako kot se vrača Donald Trump.

Nekatere podrobnosti in preferenčni glasovi kažejo, da si ljudje želijo večje odločnosti desne sredine in okrepitev tradicionalnih vrednot. S preferenčnimi glasovi se je v sabor vrnil Davor Ivo Stier, povratnik iz Argentine in odločni krščanski demokrat, ki je že dolgo na stranskem tiru. Čeprav gre za odločnega domoljubnega politika, pa je bil ravno on ključen v času tihe diplomacije, ko sta Slovenija in Hrvaška sprejemali arbitražni sporazum.

Za Andreja Plenkovića prihaja zdaj najpomembnejše obdobje v karieri. Moral bo skleniti koalicijo, potihem pa razmišlja že o Bruslju. Mnogi ga že vidijo kot rezervnega kandidata za predsednika Evropske komisije, saj bi Ursuli von der Leyen znalo spodrsniti.

Izbrano za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
Dubravka Šuica, evropska komisarka: Ni dobro, da je bil v Sloveniji ukinjen urad za demografijo
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

nakup-oklepnikov-bris.jpg
Slovenija ima ogromne obrambne izdatke, toda kam v resnici gre denar?
  • 27. 04. 2026
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
  • 27. 04. 2026
Kolaboracija in propaganda (11. del): Slovenski protikomunisti in kolaboracija 1: Povod za vaške straže
  • 27. 04. 2026