Vladni salto mortale in skok v represijo

Ob nastali romski problematiki se spet kaže nesposobnost aktualne vlade. Znana je po tem, da si največje probleme zakuha sama. Danes nas zanimata zadnja dva. Prvi: ni hotela sprejeti dobronamernih nasvetov županov in opozicije za pravočasno spoprijemanje z nehvaležno romsko problematiko. Drugi: ker ni hotela ukrepati pravočasno, zdaj zaradi bližnjih volitev nima časa in je začela brez smisla »mahati po zraku« s pravnim lomastenjem in na vrat na nos celi državi vsiljevati t. i. Šutarjev zakon.

Koaliciji »se je zgodil« umor, in to v predvolilni dobi. Vlade ne zanima reševanje kočljive romske problematike. To nezanimanje je bilo jasno ob nasprotovanju štirim predlogom opozicije, zadnjemu predlogu so nasprotovali komaj teden dni pred umorom v Novem mestu. Ob tem dejstvu je očitno »bilo treba nekaj storiti«, sicer bi bila njihova neaktivnost preveč kričeča. Problematika jih sploh ne zanima. A sedaj so »morali« predlagati nekaj »radikalnega« in »odločnega«, da pred volitvami pokažejo svojo »dosedanjo uspešnost«.

Vlada hoče hitre rezultate, a teh v tako zapleteni problematiki v kratkem času ni. Zahteva integralno obravnavanje, ki vsebuje kulturne, sociološke, jezikovne, pedagoške in v zadnjem času tudi bolj izstopajoče kriminalistično-policijske prijeme. Ker je ljudstvo, na splošno predvsem iz jugovzhodne Slovenije, ogorčeno, se pred volitvami vladi mudi. Treba je bilo na hitro pokazati odločnost, ki je do sedaj ni bilo.

»Piljenje robov«

»Šutarjev« zakon naj bi bil čarobna paličica, ki bo domnevno rešila vse težave. A zakona še ni. Že ob vladnem predlogu, še pred državnozborskim čistopisom, je postal za vlado bumerang. Vlada je stopila v lastno past. Pravna stroka je skoraj enoglasno opozorila na mnoge ustavnopravne nepravilnosti, zaradi katerih zakon pri presoji lahko »pade«. Poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi sicer trdi, da bodo v DZ zakonu »spilili robove«. Po tem »piljenju« naj bi bil zakon skladen z ustavo, a bo treba ugotavljati, koliko bo »spiljeno« besedilo še ohranilo zaželeno strogost, da bo zakon sploh imel smisel.

Veliko vprašanje je, kakšne bodo ideje in zamisli, ki bodo podlaga besedam. Besedilo zakona samo po sebi še ne bo rešilo ničesar. Po do zdaj znanih podatkih je zakon pretežno usmerjen v represijo. Znano je, da zgolj represija ne rešuje problema v jedru. Nasprotno, pritisk od zgoraj lahko poveča pritisk od znotraj in povzroči hujšo eksplozijo kot sicer. Pedagoški, kulturni, sociološki, duhovni in še kakšen pristop pa je počasen in zahteva čas, ki ga ta vlada do volitev nima.

Ne glede na pravne vidike in na zakon, za katerega ne vemo, kakšen bo, je velika težava v izvajalcih, predvsem v policiji, ki se običajno prva sreča s prekrški. Znano je, da je ta zakon v znatni meri spodbudila prav policija. Premier Golob je v Novem mestu dejal, da država nima ustreznih orodij za spopad s kriminalnostjo. A policija bi lahko že z dosedanjimi pravili ustrezno ukrepala. Jasno je bilo poudarjeno, da dosedanja zakonodaja dovoljuje v zadostni meri represijo kriminalitete, le izvajati jo je treba. Zakaj je ni? Odgovor je relativno preprost: policija se ni čutila dovolj zaščitena in podprta. A ne da se je bala kriminalnega delovanja. Bala se je represije lastne ustanove in lastne države. Komaj bi kak policist izvajal represivno akcijo, ki bi ne bila pred zakonom do pičice jasna, bi bil aretiran on, sojen in eventualno obsojen prekomernega represivnega delovanja.

Policija mora v okoliščinah, včasih nejasnih, od vladajoče politike prejeti jasne in zadostne signale, da bo njena akcija uradno krita. Če politika nenehno govori o diskriminaciji, rasizmu, represiji, fašizmu, desničarstvu in podobno, če je permisivna (predvsem kar zadeva problematiko, kot je romska, lahko tudi migrantska), potem se bo vsak policist pred ukrepanjem globoko zamislil o tem, kako naj postopa, da ne bo šel on za zapahe. Zato ni čudno, če policija ob nujnem klicu pride, pogleda, popiše, morebiti pobere kak tulec in odide.

Policija se je bala represije lastne ustanove in lastne države.

Obrnjena plošča

Skratka, signali, ki jih je dajala ta vlada, so imeli porazne posledice. Ves čas je bila v ospredju všečna progresivistična permisivnost, ob umoru v Novem mestu pa … salto mortale, skok v drugo dimenzijo, obrnjena plošča in represija, ki so jo prej obsojali. Izstopajoči poslanec Gibanja Svoboda, prej omenjeni Žavbi, je pred dnevi dejal: »Pomembno je, da leva sredina (sic!) v kontekstu slovenskih volitev spremeni svoje glavne teme. Tudi na levi sredini moramo začeti razmišljati o tem, kako podajati odgovore na temo varnosti.«

S Šutarjevim zakonom naj bi »leva sredina postala za volivce bolj razumljiva« in »volilno bolj privlačna«. Pa še: »... leva sredina mora stopiti iz ustaljenih ideoloških smernic zadnjih 30 let, Šutarjev zakon pa naj bo prelomna točka.« Če bi koga preveč skrbelo, pojasnjuje, da bo »različica zakona, ki bo objavljena na spletni strani DZ, bistveno drugačna od tiste izpred dveh dni«, »popiljena« (Delo, 8. 11.). V teh besedah je toliko sprenevedanja in zavajanja, da ni prostora za primerno analizo, ki pa po svoje, ob tej negativni jasnosti, niti ni potrebna. Kaže pa samo eno: grozno jih skrbijo volitve!

Rigorozni kaznovalni ukrepi, ki so bili napovedani, niso jasni. Tudi če mile denarne neplačane globe spremenijo v zaporne kazni, ne bo bolje. Lahko si predstavljamo Rome, ki bi zaradi kaznivih dejanj pristali v zaporu. Tisti njihovi, ki bodo ostali zunaj, se bodo ob tem čutili še bolj prizadeti, še bolj podžgani in srditi. Oni delujejo kot skupnost, korporativno. To je svojevrstna sociološka struktura, ki deluje solidarno.

Današnja vlada je v hudi zagati. Reševati mora probleme, ki si jih je sama ustvarila. Imela je ves mandat sanjsko večino, ki pa je ni znala uporabiti v dobro Republike Slovenije. Ne brigata je ljudstvo ne domovina, temveč že 80 let le lastni interesi in oblast. Volivci vse to ocenjujejo in delajo primerne zaključke.

Vlada je imela ves mandat sanjsko večino, ki pa je ni znala uporabiti v dobro Republike Slovenije. Ne brigata je ljudstvo ne domovina, temveč že 80 let le lastni interesi in oblast.

(D226: 38)